Franja

saeculāris (sēculāris) -e (saeculum, sēculum)

1. stoleten, stoletničen: ludi VARR., L. FR., VAL. MAX., PLIN., T., SUET. stoletne igre, ki so jih praviloma obhajali vsako stoto leto, carmen saeculare H. stoletna pesem, ob stoletnici peta pesem, kakršno je npr. spesnil H.

2. časen, (po)sveten, sekuláren, poganski, neverski, neveren: exempla, litterae TERT., homines (naspr. monachi) HIER., litteratura HIER., historia SID. – Adv. saeculāriter (sēculāriter) obdobju (veku, dobi) primerno, po šegi, po navadi, v skladu z navado, po modi: ornari CYPR., AUG.

temporālis¹ -e (tempus1) čas zadevajoč, časen, časoven

1. nekaj časa trajajoč, časen: causa Sen. ph., laudes T., πάϑος temporale esse Q.; subst. temporāle -is, n časno, minljivo (naspr. perpetuum, aeternum): Lact.; occ. kot gram. t.t. časoven, temporalen, čas zaznamujoč: verbum Varr., nomen, adverbia Prisc.

2. le nekaj časa trajajoč, le začasen, kratkotrajen, kratkodoben, kratkega veka: scripta, quae sine virtute sunt, temporalia solent esse Porph. — Adv. temporāliter (le) začasno, (le) za nekaj časa: Tert., non temporaliter, sed, ut ita dicam, aeternaliter Aug.

temporāneus 3 (tempus1)

1. ob pravem času prihajajoč (nastopajoč, dogajajoč se, vršeč se), pravočasen: erumpat temporanea lux nostra Aug., donec accipiat temporaneum et serotinum Vulg. zgodnji in pozni dež.

2. časen, začasen: Eccl.

temporārius 3 (tempus1)

1. času primeren, po času (časovnih razmerah, položaju, okoliščinah) se ravnajoč ali od časa (časovnih razmer, položaja, okoliščin) odvisen; liberalitas N., amicitia Sen. ph.

2. le kratek čas trajajoč, časen, začasen, minljiv, nestanoviten: gravitas hominis Plin. iun., ut sunt Graecorum temporaria ingenia Cu. muhasti, motus animi Q., mora Plin., incrementum Plin. tedaj pa tedaj, od časa do časa, euripus Plin. le za kratek čas (kratko obdobje) izkopan, theatrum Plin. le za kratek čas (kratko dobo) zgrajeno, cuculus ales temporaria Plin. ptica selivka, poenae sive temporariae sive sempiternae Aug. — Adv. temporāriē za nekaj časa: Eccl.