Acherōn -ontis, acc. -onta in -ontem, m (Ἀχέρων) Aheront,
1. epirska reka (Gurla), ki teče skozi Aheruzijsko močvirje in se izliva v Jonsko morje: L., Plin.
2. brutijska reka (Macone, po drugih Lesse): Plin., Iust. Soobl. Acheros: L.
3. reka in močvirje v Bitiniji: Val. Fl.
4. mitična podzemeljska reka (po Acheron 1.), čez katero so morale sence umrlih: qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx, Phlegeton Ci., via Tartarei quae fert Acherontis ad undas V., strepitus Acherontis avari V.; met. podzemlje: perrupit Acheronta Herculeus labor H., fugere Acheronta H., Acheronta movebo V. podzemeljske sile (oblasti). Od tod adj. Acherontēus 3 (Ἀχερόντειος) aherontski: Cl.; Acherontius 3 aherontski Serv.; Acheronticus 3 aherontski: Prud., Arn. — Star. lat. obl. za podzemeljski Aheront je Acherūns -untis, acc. -untem in (pri Lucr.) -unta, m (kot podzemlje tudi, toda redko, f) Aherunt (kot reka in podzemlje): nulla adaeque est Acheruns Pl., abire ad Acheruntem sine viatico Pl., ab Acherunte redimere N. iz podzemlja rešiti, ex Acherunte excitare Ci.; sicer se sklada (v pomenu "podzemlje") tudi kakor mestna imena: advenio Acherunte Enn. ap. Ci., praemittere aliquem Acheruntem prius Pl., quoniam Acheruntest (= Acherunte est) mortuorum Pl., quaecumque Acherunte profundo prodita sunt esse Lucr.; loc.: Acheruntī v podzemlju: Enn. fr., Pl., Ci., N., Lucr.; pren.: Acheruntis ostium Pl. vhod v podzemlje, "peklenska vrata" = smrdljiv kraj; prim.: ex ostio altae Acheruntis Poeta ap. Ci., Acheruntis pabulum Pl. za pekel goden človek (o nekem izprijencu), Acheruns ulmorum Pl. peklensko žrelo za šibe, šalj. o sužnju, ki se ga pogosto šiba. Od tod
1. adj. Acherunticus 3 aheruntski, podzemeljski: regiones Pl., senex Pl. goden za Aherunt (smrt); Acherūsius, star. Acherūnsius 3 (Ἀχερούσιος)
a) Aheruntov, aheruntski: Acherusia aqua L.
b) podzemeljski: Acherunsia templa Orci ... Enn. ap. Varr. et ap. Lucr., vita Lucr. žalostno, bridko.
2. subst. Acheruntīnī (Acherontīnī) -ōrum, m Aherontovci, mestna občina v Brutiju, blizu reke Aheronta: Plin.
Opomba: V jambskem in trohejskem ritmu je prvi zlog besede Acheruns pri starejših pesnikih (poseb. pri Pl.) večinoma dolg, v epskih pesmih kratek.
Zadetki iskanja
- Acherontia -ae, f Aherontija, neznatna, na strmi pečini ležeča vas v Apuliji, južno od Venuzije: celsae nidus Acherontiae H.
- Acherūsia -ae, f (Ἀχερουσία) Aheruzija,
1. (po epirskem Aherontu) tesprotsko močvirje, skozi katero teče epirski Aheront: Plin.
2. (po podzemeljskem Aherontu) jezero v Kampanji med Mizenom in Kumami: Plin.
3. (po bitinijskem Aherontu) zadušljiva duplina v Bitiniji: Mel., Plin. — Soobl. Acherūsis -idis, f (Ἀχερουσίς) Aheruzida: Val. Fl. - Achillēs, gen. -is, tudi Achillī in (pesn.) Achillĕī (iz nom. Achillĕus), dat. -ī, acc. -em in (pesn.) -ēn ali -ea, voc. -ē, abl. -e in (pesn.) -ī, m (Ἀχιλλεύς) Ahil, sin tesalskega kralja Peleja (Peleus) in Nereide Tetide (Thetis), Pirov (Neoptolemov) oče, lepi in najsilnejši gr. junak pred Trojo: Ci., V., H., O. idr.; pren. (apel.) = lep in krepek mladenič: Pl., Val. Max., Gell., alius iam partus Achilles V. Od tod
1. adj. Achillēus 3 (Ἀχίλλειος) Ahilov, ahilski: stirps V., cuspis, manes O., statuae Plin. s kopjem v roki, cothurnus Pr. tragiški vzlet pri (epskem) opevanju Ahilovih dejanj. Od tod geogr.
a) Achillēa (insula) ali Ahilis insula (= Leucē, Λευκή) Ahileja, Ahilov otok ob Boristenovem ustju z mitičnim Ahilovim svetiščem: Mel., Plin.; isti otok imenovan tudi Achillēa humus: O.
b) Achillēa -ae, f Ahileja, otok pri Samu v Egejskem morju: Plin.
c) Achillēus cursus: Plin. = dromos Achillī: Prisc. = δρόμος Ἀχίλλειος Mel. Ahilovo dirkališče (zdaj zaradi naplavin zelo spremenjeni) polotok ob Boristenovem ustju, kjer je baje Ahil priredil dirko: Plin.
č) Achillēum -ēī, n (Ἀχίλλειον) Ahilej, od Mitilenčanov zgrajena trdnjava pri rtu Sigeju v Troadi z Ahilovo gomilo: Plin. Bot.
a) Achillēa -ae, f (sc. herba) in Achillēos -ēī, f (ἡ Ἀχίλλειος sc. βοτάνη) rman, zel, katere moč ustavljanja krvi je baje prvi spoznal Ahil: Plin.
b) Achillēum -ēī, n "ahilovka", vrsta glive: Plin.
2. subst. Achillēis -idos, f Ahileida, nedokončana Stacijeva junaška pesnitev o Ahilu.
3. patronim Achillīdēs -ae, m (Ἀχιλλεΐδης) Ahilov potomec: O. - achlis, acc. -in, f ahlis, zver v severni Evropi, po novejših izsledkih = alcēs: Plin.
- Acīdalia -ae, f (Ἀκιδαλία) Akidalija, Venerin vzdevek po istoimenskem beotijskem studencu, v katerem so se kopale Gracije: V., Serv. Od tod adj. Acīdalius 3 Akidalijin, akidalijski, Venerin: nodus Mart. Venerin pas, arundo Mart. knidski (Cnidus) trst.
- acidus 3, adv. -ē (acēre, prim. ācer)
1. kisel (naspr. dulcis): inula H., sorba V., sapor Plin., acidae venae fontium Vitr. slatine, ac. creta Mart. v kisu namočena, acetum acidissimum Plin.; pl. subst. acida -ōrum, n kislina = kisle jedi (naspr. dulcia): acida ructans stomachus Plin.
2. oster, neugoden za sluh: canticum Petr., sonus acidior Petr.
3. pren.
a) zoprn, nadležen, neprijeten: quod petis, id sane est invisum acidumque duobus H., acidae et amarae nuptiae Ap., non acide feras in animo tuo Vulg. zlovoljno, negat sibi umquam acidius fuisse Petr.
b) oster, strupen, zajedljiv: homo acidae linguae Sen. rh. — Kot nom. propr.: Placidum nomine, quia is acerbus naturā esset, Acidum (dictum) Q. - aciēs -ēī, redko kontr. aciē (S. fr., Prisc.), star. aciī (Matius ap. Gell.), f (acēre, prim. ācer)
A. v prvotnem pomenu ostrina, rezilo: securium Ci., falcis V., hastae O., gladii Cu., rostri Plin., aciem trahere ali excitare Plin. brusiti, naspr. aciem praestringere ali hebetare Plin. (o)topiti; sinekdoha: stat feri acies V. rezko železo = ostri meč, mera acies ferri Plin. = nucleus ferri Plin. jeklo; pren.: patimur hebescere aciem horum auctoritatis Ci.
B. pren.
I.
1. očesna ostrina, srepost: sese ... ne vultum quidem atque aciem oculorum dicebant ferre potuisse C.
2. bistrost (bistrina) oči, vid: aciem oculorum praestringere Pl. vid jemati, hebes acies oculorum Ci., bonum incolumis acies, misera caecitas Ci., stupet insanis acies fulgoribus H., lumina ... aut videt aut acies nostra videre putat O., oculorum longinqua acies Gell. daljnovidnost; pren. duševna bistrina: ad eam rem habe omnem aciem Pl., ac. animi, ingenii, mentis Ci.
3. met. pogled, oči, pozornost: an tanta sit animi tenuitas, ut fugiat aciem Ci., aciem in omnes partes dimittere O., aciem alicui ad se dirigere Cat., acrem in omnes partes aciem intendere Ci. pozornost obračati, ostro paziti na vse strani; pesn. = migljanje: stellis acies obtusa videtur V.
4. zenica: acies ipsa, quae popula vocatur Ci.
5. sinekdoha oko: sanguineam (podpluto) volvens aciem V., huc geminas nunc flecte acies V., nasus utramque aciem discernit et munit Lact.
II.
1. ("ostrina" vojske, namenjene v boj =) bojna vrsta, bojni red: prima acies C., L., in prima acie versari S. ali primori in acie versari T., prima ac secunda acies C., quarta a. C., duas acies hostem propulsare, tertiam opus perficere iussit C., media acies C. sredina, extrema, novissima L. ali postrema a. S., L. zadnja bojna vrsta, dextra a. L. desno krilo; od tod pren. vrsta sploh: a. columnarum Cod. Th., dentium Amm.
2. sinekdoha bojni red, (v bojni red postavljena) vojska, čete: simplex Auct. b. Alx., duplex C., acie triplici instructa C. bojni red v treh bojnih vrstah, trivrstni bojni red, a. exercitus nostri C., agmina potius quam acies pugnabant L. bojevali so se bolj v pohodni postavi kakor v bojnem redu, concurrunt Tyrrhenae acies V., a. pedestris Cu. pehota, a. equitum ali equestris Vell., quarum (navium) acie constituta N.; pesn.: acies Volcania V. ognjeno morje.
3. met. bitka, boj, bojišče: Pharsalica Ci., equestris Cu., navalis Mel., non proeliis neque acie, sed alio modo bellum gerere S., cadere in acie L., acie L. ali in acie dimicare C., acie confligere, pugnare L., decernere acie N., in acie vincere C., aliquem acie vincere CU., exercitum (copias N.) in aciem producere L., copias in aciem educere L., aciem audere T., aciem complere Cu. bojišče; pren. (o prerekanju): Q., orationis aciem contra conferam Pl. nagovoriti ga hočem, nos iam in aciem dimicationemque veniamus Ci., ad philosophos me revocas, qui in aciem non saepe prodeunt? Ci. ki se ne spuščajo ... v boj. - Acīlius 3 Acilij(ev), ime rim. plebejskega rodu, ki mu pripadajo Aviolae, Balbi in Glabriones. Poseb. znani so:
1. M.' Acilius Glabrio Manij Acilij Glabrion, tr. pl. l. 201, pretor l. 196; kot konz. l. 190 je premagal Antioha in Etolce: Varr., L.; po njem lex Acilia Ci. Acilijev zakon (de repetundis).
2. C. Ac. Glabrio Gaj Acilij Glabrion; okoli l. 156 je napisal zgodovino druge punske vojne v gr. jeziku, delo je polatinil Klavdij Kvadrigarij: Ci., L., Gell.
3. M.' Ac. Glabr. Manij Acilij Glabrion, pretor l. 70, konz. l. 67: Ci.
4. Ac. Glabr. Acilij Glabrion, konz. s Trajanom, usmrčen l. 95 po Kr. na povelje ces. Domicijana, ki ga je sumničil zaradi novotarij: Iuv., Suet. — Od tod adj. Acīliānus 3 Acilijev: annales Ac. L. zgodovina G. Acilija Glabriona = Ac. libri L. - Acimincum -ī, n Acimink, mesto v Spodnji Panoniji: Amm.
- Acincum -ī, n Acink, utrjeno mesto v Spodnji Panoniji: Amm.
- Ācis -idis, voc. Āci (O.), m (Ἀκις) Akis, rečica ob Etni: O., Sil., Cl. (pri katerem je A kratek); mitični sin Nimfe, ki je prebivala v reki Simetu (Symaethus), lepi pastir, ki ga je ubil Polifem, ker ga je ljubila Galateja: O.
- acītābulum -ī, n (v rokopisih) = acētābulum.
- Acmōnia -ae, f (Ἀκμωνία) Akmonia, mesto v Frigiji vzhodno od Sard. Od tod adj. Acmōnēnsis -e akmonski, iz Akmonije: civitas, legati Ci.; pl. subst. Acmōnēnsēs -ium, m Akmonci, preb. Akmonije: Ci.
- Aconē Akona, pristanišče v Bitiniji: Plin., Amm., Isid.
- aconīton (aconītum) -ī, n (gr. ἀκόνιτον) omej, preobjeda, strupena rastl.: V., Lucan., Plin.; v antiki so izvajali to ime iz skalnatih tal (ἀκόνη), kjer ta rastlina raste: quia nascuntur durā vivacia caute, agrestes aconita vocant O.; sinekdoha strup, strupena pijača: Iuv., lurida terribiles miscent aconita novercae O.
- Acontius -iī, m (Ἀκόντιος) Akontij,
1. Kidipin (Cydippe) ljubimec: O.
2. gora v Beotiji: Plin. - acrifolius (acrufolius, agrifolius) 3 (acus -eris in folium), tudi aquifolius 3 (acus -ūs in folium) ostrolisten, igličastolisten: aquifolia ilex, arbor Plin. = aquifolia -ae, f (gl. v nadaljevanju). Od tod subst. acrifolium: Tarquitius Priscus ap. Macr. ali agrifolium -iī, n: Plin. Val. = aquifolia -ae, f ali aquifolium -iī, n: Plin., ostrolistni javor, bodika, božje drevesce; od tod adj. acrifolius (acrufolius) 3 iz bodikovine: vectes Ca. in po njem Plin. (pri njem tudi vectes acrufolios in aquifolios v istem pomenu).
- Acritās -ae, m (Ἀκρίτας) Akrit, rt v Meseniji (Capo di Gallo): Mel., Plin.
- ācritūdō -inis, f (ācer)
1. ostrina (kakega soka idr.): Vitr.
2. pren. čilost, stanovitnost: populi Rom. Gell.; v slabem pomenu rodost: morum Ap.