Franja

cūstōdiō -īre -īvī (-iī) -ītum (cūstōs)

1. stražiti, čuvati, (ob)varovati, (o)braniti, ščititi, paziti na koga, na kaj, česa, nad čim, pred čim; z acc. personae: quod (Plancius) me vel vi pulsum vel ratione cedentem receperit, iuverit, custodierit Ci., ubi me non solum amicorum fidelitas, sed etiam universae civitatis oculi custodiunt Ci., hic stilus … me veluti custodiet ensis vaginā tectus H. (o satirah, ki so pesnikovo obrambno orožje), sine dominam custodiat Sen. rh.; c. se diligentissime Ci. ep. skrbno oprezovati, kar najbolj skrbeti za svojo varnost, neque enim se usquam custodit magis iudex Q.; (tudi o živalih): quanto se opere custodiant bestiae Ci. se pazijo; z acc. rei: salutem et vitam Ci., corpus domumque alicuius Ci., provinciam Macedoniam tueri, defendere, custodire Ci. (o prokonzulu), consulum gravis in re publica custodienda cura Ci., ni tua custodis, avidus iam haec auferet heres H., c. locum intentius, eam maritimam oram viginti navibus longis L., regnum, quod a patre tuo tutelā eius custoditum et auctum etiam accepi L., c. poma O. (o kači), urbes Q.; z a(b): Gortynii templum magnā curā custodiunt, non tam a ceteris, quam ab Hannibale N. so branili svetišče ne toliko pred drugimi kakor pred Hanibalom, c. cutem a vitiis Plin. ali tenuiores annos ab iniuria Q. (ob)varovati (česa); pesn.: hic paries … , laevum marinae qui Veneris latus custodit H. ki ščiti kipu morske Venere levo (t.j. srečno) stran; v pass.: ut haec insula ab eā (sc. Cerere) … incoli custodirique videatur Ci.

2. occ.
a) α) (s)hraniti: liber tuus a me custodietur diligentissime Ci. ep., Byzantini urbis ornamenta sanctissime custodita tenuerunt Ci., ornamenta triumphi Caesaris retinenda et custodienda curarat Auct. b. Afr., codicilli tam diu custoditi Suet., faces ignem assiduā concussione custodiunt Plin. iun.; poseb. kaj ohraniti (ohranjevati) = pred propadanjem ipd. (ob)varovati: poma in melle Col., leporis pulmones sale Plin., ladanum custodit nigritiam capillorum Plin., et quaerendi et custodiendi (sc. rem familiarem) scientia Sen. ph. β) z abstraktnim obj. hraniti, ohraniti (ohranj[ev]ati), obdrž(ev)ati, vzdrž(ev)ati, pridrž(ev)ati, držati se česa, ravnati se po čem, paziti (gledati) na kaj: ut ea, quae existimarem a summis oratoribus de eloquentia divinitus esse dicta, custodirem litteris Ci., aliquid posse percipere animo et memoriā custodire Ci., ut … has (iniurias) tenax memoria custodiat Sen. ph., quod illi in suis civibus custodiunt Sen. ph., c. praecepta Col., morem, ordinem Plin., decorem, regulam loquendi Q., defunctorum voluntatem, testamenta ut legitima Plin. iun., parcimoniam Gell.; s finalnim stavkom: Col., Suet., custodiendum est, ut inviti et necessario et parce iudicemur dixisse Q., id est praecipue custodiendum, ne id, quod similitudinis gratiā ascivimus, aut obscurum sit aut ignotum Q.
b) (kot paznik, prežalec) na koga paziti, opazovati, čuvati, nadzirati ali nadzorovati koga, kaj, bdeti nad kom ali čim: multorum te etiam oculi et aures non sentientem, … speculabuntur et custodient Ci., fac se abs te custodiri atque observari sciant (competitores) Q. Ci., P. Carvilium mitteret, qui (legatos), donec navem conscendissent, custodiret L., A. Terentius Varro ad custodiendum iter eorum (legatorum) missus L., hi (piratae), qui oculis tantummodo eum (Caesarem captum) custodiebant Vell., c. patronum, simulationem Q.; s finalnim stavkom: qui … , ne quid auferas, custodiendus sis Ci., castra sunt … nocte custodita, ne quis elabi posset L., lugentem timentemque custodire solemus, ne solitudine male utatur Sen. ph.
c) koga stražiti = zaprtega imeti, v ječi (zaporu) imeti (držati) koga: noctu nervo vinctus custodibitur (gl. opombo) Pl., custodiri ducem praedonum novo more … placuit Ci., si qui publice (= po državni odredbi) custodiendi sunt Ci., hos (obsides) Aeduis custodiendos tradit C., legatos separatim c. L., per municipia custodiri Vell., nullo non die in catenis aut compedibus custoditus Plin., filium eius … deprehensum honorate custodierant T. so bili imeli v častnem zaporu, custodiri in carcere Suet., Arionem quasi falleret, custodiri iussit Gell.; (o kravi): una boum … Caci spem custodita fefellit V. zaprta. — Od tod adj. pt. pf. cūstōdītus 3, adv. -ē umerjen, pazljiv, pozoren: gravis oratio et custodita Q., parce custoditeque ludere Plin. iun., custoditius pressiusque dicta Plin. iun.

Opomba: Star. fut. pass. cūstōdībitur: Pl.

cutis -is, f (prim. gr. σκῦτος koža, usnje, κύτος odevek, koža, ἐγκυτί[ς] do kože, lat. scūtum, obscūrus) skoraj le pesn. in poklas.

1. gladka, tanka, mehka človeška, živalska, tudi rastl. koža, polt: nihil ultra … cutem morti concesserat atrae H., non missura cutem nisi plena cruoris hirudo H., dura c. O. suha, napeta, vix habeo tenuem, quae tegat ossa, cutem O., adducitque cutem macies O., clamanti cutis est summos direpta per artus O., c. oris Cu. na obrazu, detrahere alicui cutem Sen. ph., summam cutem stringere Sen. ph. povrhnjico, c. aegra Pers.; preg.: cutem curare H., Iuv. (gl. cūrō II., 4.), intra suam cutem cogere aliquem Sen. ph. (pri)siliti koga, da se s samim seboj zadovolji, ego te intus et in cute novi Pers. poznam te od znotraj in od zunaj = skoz in skoz, cute perditus Pers. „znotraj bolan“ = duševno popolnoma propadel; živalska koža: rana rursus intendit cutem Ph. se je spet napihnila, c. anguis O. kačji olevek = cutis, quam relinquunt angues Plin.; cutes cervorum Plin., piscium cute se velare Mel., quod solidior sit cutis beluis, decentior dammis, densior ursis, mollior fibris Sen. ph.; tudi ustrojena živalska koža, usnje: calceus est sartā terque quaterque cute Mart.; koža rastlin in sadja, lupina: c. casiae, lauri, nucleorum, glandium, uvarum Plin.

2. odevek, ogrinjalo, pokrivalo: obductā nubium cute Plin., in summa terrae cute Plin. na površju.

3. pren. ovoj, zunanjost, površje: sufficiat imaginem virtutis effingere et solam, ut sic dixerim, cutem Q., tenera quaedam elocutionis c. Q., c. prima ac species sententiarum Gell.

Opomba: Nenavaden acc. sg. cutim: Ap.

Cybelē -ēs in -ae, f (Κυβέλη) Kibela,

1. frigijska gorska boginja, velika mati bogov, podoba zemeljske rodovitnosti, Saturnova in Telurina (Tellus) hči, ki so jo Grki enačili z Rejo (Ῥέα = ἡ ὀρέα ϑεά), Rimljani pa z boginjo Opo (Ops). Njeni skopljeni svečeniki Galli (prim. tudi Corybantēs) so jo slavili v divjih orgijah. Njeno podobo so l. 204 iz Pesinunta pripeljali v Rim, kjer so boginji na čast vsako leto v začetku aprila prirejali igre megalezije (Megalē[n]sia). Pozneje so jo upodabljali kot gospo (matrona) z levjo vprego in s stolpasto krono na glavi: V., Cat., Mart., Tert., turrigerā frontem Cybele redimita coronā O. — Soobl.
a) Cybela -ae, f: Tert.
b) pesn. Cybēbē -ēs, f (Κυβῆβη) Kibeba: V., Pr., Ph., Lucan., Sil.

2. (menda le mitično) frigijsko gorovje pri Kelenah (Celaenae): O. — Soobl. Cybelus -ī, m Kibel: V. (Aen. III, 111, kjer stoji tudi Cybelae). — Od tod adj. Cybelēius 3 (Κυβελήϊος)

1. Kibelin (= boginje Kibele): Attis O., frena (levov ob Kibelinem vozu) O., limina Stat. Kibelinega svetišča.

2. kibelski, z gore Kibele: Cybeleia (sc. dea) O., mater O.

cyclas -adis, f (gr. κυκλάς) krožna, krogasta, okroglasta. Kot subst.

1. (sc. vestis) ciklada, bela, do kolen segajoča in s škrlatnim robom obšita svečana tunika rimskih gospá: Pr., Iuv., Lamp. idr.

2. Cyclas -adis, f (sc. insula) Kiklada: Vitr., Sen. tr., Sil., Iuv., nav. v pl. Cycladēs (pesn. tudi -ĕs) -um, acc. večinoma -as, f (Κυκλάδες, sc. νῆσοι) Kikladi, otočje v Egejskem morju, ki obkroža otok Del: C., N., L., V., H., O. idr.

cymbalum -ī, n (gr. κύμβαλον)

1. glasbilo cimbale, iz dveh medenih polobel, kateri so (poseb. ob Kibelinih in Bakhovih svečanostih) udarjali drugo ob drugo (zato tudi v lat. večinoma v pl.): Plin., Q., Plin. iun. idr., cum collegae tui domus cantu et cymbalis personaret Ci., tympana tenta tonant palmis et cymbala circum concava Lucr., cymbalorum et tympanorum pulsus ali tympanorum et cymbalorum strepitus L., Matris (Cybeles) quate cymbala circum (da čebele ne odlete) V., ubi cymbalûm sonat vox Cat., cymbala Thebano concrepuere deo Pr., tundet ad Idaeos cymbala rauca choros Pr., cymbala pulsans amicus Iuv.; pren.: Apion quidem grammaticus (hic quem Tiberius Caesar cymbalum mundi vocabat, … ) Plin. svetovne cimbale = ki ves svet napolnjuje s svojimi učenimi razpravami.

2. zvon v hidravliki: Vitr.

Cynamolgī -ōrum, m (Κυναμολγοί) Kinamolgi = Pesodoji, etiopsko ljudstvo, ki se je preživljalo s pasjim mlekom: Plin.

cynicus 3 (gr. κυνικός)

1. pasji; medic. spastici cynici Plin. bolni za pasjim krčem, pasjemu krču podvrženi.

2. Cynicus 3, adv. -ē kiniški (ciniški) = kiniški ločini (filozofski šoli) pripadajoč. Glavno načelo te šole, ki jo je ustanovil sokratik Antisten, je bilo izogibanje vsem življenjskim potrebščinam in s tem pridobitev nravne svobode in neodvisnosti. Vzdevek Cynicus 3 prihaja deloma od tod, ker so se privrženci te ločine zbirali na Kinosargu (Cynosarges), še bolj pa, ker se je Atencem zdelo njihovo mišljenje in življenje „pasje“. Poleg Antistena sta najznamenitejša predstavnika te šole Diogen (ὁ κύων) in Kratet (Cratēs -ētis); gens (ločina) Pl., Cynice hic accipimur Pl., cena Petr. boren obed, Cynicae institutionis doctor T. učitelj kiniške filozofije. — Od tod subst. Cynicus -ī, m kinik (cinik), kiniški filozof, v pl. kiniki, kiniška ločina: Varr. fr., Cynicorum autem rationem atque vitam alii cadere in sapientem dicunt, … alii nullo modo Ci., mordacem Cynicum sic eludebat H., non doluit patriā Cynicus procul esse Sinopeus (= Diogenes) O., Cynici nudi (= Diogenis) dolia Iuv.

Cypriānus -ī, m, s polnim imenom Thascius Caecilius Cyprianus Tascij Cecilij Ciprijan, sloviti latinski cerkveni oče, roj. okrog l. 200 po Kr. v Kartagini, kjer so ga l. 258 obglavili: Lact., Hier.

Cȳrus -ī, m (Κῦρος, perz. Khuruš = Sonce) Kir,

I. perzijsko moško ime, poseb.

1. Kambizov sin, ustanovitelj perzijskega kraljestva, padel v boju s skitskimi Masageti l. 529 po tridesetletnem kraljevanju: Ci. idr., imenovan tudi Cyrus maior Ap., Lact. Kir starejši.

2. Cyrus minor Kir mlajši, sin Dareja II. Oha ali Nota, brat kralja Artakserksa Mnemona, namestnik v Prednji Aziji, padel l. 401 pri Kunaksah v boju s svojim kraljevskim bratom, katerega je hotel pahniti s prestola: Ci., N.

3. rimski arhitekt v Ciceronovem času: Ci. Od tod adj. Cyrēus 3 (Κύρειος) Kirov = izvirajoč od Kira: ea, quae Cyrea sunt Ci. ep. Kirove stavbe.

4. ime lepega mladeniča: H. (Carmina I, 17, 25 in I, 33, 6).

— II. azijska reka, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin.

Cythēris -idis, f, s polnim imenom Volumnia Cytheris Volumnija Kiterida (Citerida), osvobojenka Volumnija Evtrapela, igralka v Rimu, ljubica triumvira Antonija: Ci. ep., Plin., zato Ci. ep. imenuje Antonija Cythērius Kiteridi (Citeridi) vdani.

Cyzicos -ī, f: O. (z acc. -on), ali Cyzicus -ī, f: Pr., Fl., ali Cyzicum -ī, n: Mel., Plin.; odvisni skloni z nedoločnim nom.: gen. Cyzici S. fr., acc. Cyzicum Ci., L., S. fr., Vell.; (Κύζικος) Kizik (Cizik), mesto ob južnem obrežju Propontide ob zemeljski ožini, ki veže polotok (Cyzicus) s celino; mesto, ki je slovelo po trgovini in rodovitni okolici, je baje ustanovil neki Cyzicos (-us) Kizik (Cizik), kralj Dolioncev (Dolionēs), Enejev (Aeneus; od tod urbs Aenīdae = Cyzicus: Val. Fl.) sin: Hyg., Mel. — Od tod adj. Cyzicēnus 3 (Κυζικηνός) kiziški (ciziški), iz Kizika (Cizika): Varr. fr., Vitr., Plin.; subst. Cyzicēnī -ōrum, m Kizičani (Cizičani), preb. Kizika (Cizika): Ci., Plin., Suet., T.

dabla -ae, acc. -an, f (arab.) dabla, neka palma ali datljevec s prav okusnim sadom: Plin.

dactylus -i, m (gr. δάκτυλος prst -a); pren. prst, daktil, prstu podobna stvar,

1. = datelj: Plin., Pall.

2. = dactylis: Col.

3. neka školjka: Plin.

4. neki dragulj: Plin.

5. neka trava (Panicum dactylon, Linn.).

6. v metriki stopica —⏑⏑, daktil, ker ima kakor prst tri neenake člene: Ci. idr.

7. Dactylī Idaeī (Δάκτυλοι Ἰδαῖοι) idski Daktili, ki jih Ci. latini z Idaei Digitī, starodavni demoni, Kibelini svečeniki v Frigiji blizu gore Ide in pozneje na Kreti, poistoveteni s Koribanti. Njihova imena so: Kelmis (Topilec), Damnameneus (Kladivo), Akmon (Nakovalo); pripisovali so jim obdelovanje železa: Plin.

dadūchus -i, m (gr. δᾳδοῦχος) plameničar, v pl. dadūchī = svečeniki elevzinske Demetre; ti so namreč ob elevzinskih misterijih častilce boginje vodili v njeno svetišče s plamenico v roki v spomin na to, da je Demetra svojo hčer Perzefono blodeč po svetu iskala z gorečo plamenico: Fr.

Dalmatae (Delmatae) -ārum, m (Δαλμάται) Dalmati(nci), preb. pokrajine Dalmacije: Ci. ep., Vell., T. idr.; atrib.: Dalmatae montes Stat. dalmat(in)ska gorovja. — Od tod subst. Dalmatia (Delmatia) -ae, f (sc. terra; Δαλματία) Dalmacija, pokrajina ob vzhodni obali Jadranskega morja, približno današnja Dalmacija: O., T. idr. Adj. Dalmaticus (Delmaticus) 3 dalmat(in)ski, iz Dalmacije, nad Dalmacijo: Vell., T., Suet., triumphus H. zmagoslavje prokonzula Azinija Poliona nad dalmatinskimi Partinci 25. X. 39. — Kot subst. Dalmatica -ae, f (sc. vestis) dalmatika, neko spodnje oblačilo s kratkimi rokavi, iz bele dalmatinske volne, še dandanes mašno oblačilo katoliških duhovnikov: Cypr., Isid. — Od tod adj. Dalmaticātus 3 v dalmatiko oblečen: Lamp.

damnās, indecl. (iz damnāt[o]s; damnāre) = damnātus na kaj obsojen, obvezan (npr. kaj plačati): Ca., Q., Dig.

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

damnōsus 3, adv. -e (damnum)

1. act. škodljiv, kvaren, poguben: libido, Venus H., canis O. (izgubonosni) pasji met (pri igrah s kockami), damnose bibere H. gospodarja opiti = piti gospodarju na škodo; z dat.: aedificare, res damnosissima etiam divitibus L., amnis, damnosus pecori, damnosior agris O.

2. pass. škoden = ki ima veliko škodo (izgubo), nesrečen: Pl.

3. med. samemu sebi škodujoč, potraten, razsipen: Kom., Suet., Aug.

damnum -ī, n

1. (zakonita) kazen zaplembe premoženja, denarna kazen, globa: qui civium coniunctionem dirimunt, eos leges morte, exilio, vinculis, damno coërcent Ci., ferre damnum detrectantibus militiam L.

2. pren. izguba, kvar, okvara, škoda: damnum aut (et) malum Kom. neprijetnost, zlasti telesna kazen, haec iactura atque damnum, damna ac detrimenta, si in maximis lucris paulum aliquid damni contraxerit Ci.; s subjektnim gen. ali pron. possess.: damno Tulli Ci. Tuliju v škodo, d. naturae L. prirojena napaka, capitis O. izguba (enega roga) na glavi, cum damno meo magno Pl. na mojo veliko škodo; pesn.: damna … celeres reparant caelestia lunae H. izgube na nebu (= decrescentia caelo cornua); z objektnim gen.: d. sarcinarum Cu., finium T. zmanjšanje ozemlja. Rekla: damnum dare Kom., Ci., Icti. škodo storiti (delati), oškodovati, damnum facere, d. contrahere, d. perferre Ci. ali damnum pati L., Sen. ph., Lucan., Ulp. (Dig.) ali damnum capere Icti., pesn. tudi damnum ferre O. škodo imeti, škodo trpeti, na škodi biti, damnis afficitur Ci. izgube me zadenejo, damno augeor Ter. izguba me zadene, toda: aucta luctibus damna Plin. iun. izgubam so se pridružili še žalostni dogodki; damnum explere ali sarcire C. škodo (zopet) popraviti, povrniti jo.

3. occ. izguba (v vojni): exercitum Caesar duarum cohortium damno … Remorum reducit C. ko je izgubil dve kohorti, damna Romano accepta bello L.

4. pren. konkr.
a) z izgubo združen strošek, žrtev: Plin. iun.
b) ob denar spravljajoča ljubica: hoc ad damnum (= scortum) deferetur Pl.
c) izguba = zlo, ki prinaša trpljenje: speciosum damnum O.
č) v pl. izgube = kar je kdo izgubil: matrem circum sua damna volantem corripuit serpens O. okrog svojih izgubljenih mladičev (prim. O. Metam. XI, 381).

Danaē -ēs, f (Δανάη) Danaja, hči kralja Akrizija, po grških mitih Perzejeva in Jupitrova mati; Jupiter je v podobi zlatega dežja prišel k njej, ko je bila zaprta v stolpu. Po italski pravljici je prišla, pregnana od očeta, v Italijo, sezidala Ardejo, se omožila s Pilumnom ter mu rodila Davna, Turnovega očeta ali deda: V., H., O., Hyg. idr. — Od tod adj. Danaēius 3 (Δαναήϊος) Danajin: Dan. heros (= Perseus) O., Persis O., volucer Dan. Stat.