Franja

rotundō -āre -āvī -ātum (rotundus) narediti (delati) kaj okroglo, zaokrožiti (zaokroževati), (za)óbliti, izobliti, zobliti: Vell., Mel. idr., ad volubilitatem rotundare Ci., tignum ad circinum rotundare Vitr., vasculum in modum papillae rotundare Ap.; se rotundare ali med. rotundari posta(ja)ti okrogel, (za)obliti se, zaokrožiti (zaokrožati, zaokroževati) se: herbae in caulem rotundantur Plin.; od tod adj. pt. pf. rotundātus 3 zaokrožen, (kolutasto) okrogel, obel: orbis solis Vell.; pren. zaokrožen, izdelan, dodelan, izbrušen, dovršen:

2. metaf. zaokrožiti (zaokrožati, zaokroževati) denarno vsoto: mille talenta rotundentur H.

rubeō -ēre -uī (ruber)

1. rdečiti se, rdečeti, rdeti, posta(ja)ti rdeč, (p)ordeti, zardečeti, biti rdeč: Lucr. idr., rubent poma O., vento rubet aurea Phoebe (sc. luna) V., Aurora rubebit V., sol rubere solitus L., rubent aviaria bacis V., rubere aquas credunt Cu., rubent ocelli flendo Cat.; occ. od sramu zarde(va)ti, zaripniti, zaripeti, postati zaripel, biti ripeč: Ci., Iuv. idr., ne rubeam pingui donatus munere H.

2. pesn. bleščati se, svetiti se, lesketati se: novis rubent prata coloribus V. — Pogosto adj. pt. pr. rubēns -entis rdeč, rdečkast, rdečljat, rus: Lucr., Tib., Plin. idr., uva V., Tyrio fuco rubentia terga V., Pan minio rubens V., vesper V. večernica, cum vere rubenti (z rdeče bohotečo se (= s pisano) pomladjo) crescit (sc. ciconia) V.; occ. od vina, jeze, sramu rdeč, ripeč, zaripel, zaparjen, vinsko rdeč: T., Mart., Sen. ph., buccae Hier.

rubēscō -ere -buī (incoh. k rubēre) (po)rdečiti se, (po)rdečeti, (po)rdeti, (p)ordeti, zardečeti, (za)rdeti (zardevati), posta(ja)ti rdeč: Cl. idr., Aurora rubescebat V., mare rubescebat radiis V., saxa rubuerunt sanguine vatis O., rosa rubescens Plin., malae ad gratiam rubescentes Hier.; occ. od sramu zarde(va)ti: Pompeius numquam non coram pluribus rubuit Sen. ph.

rūfēscō -ere (rufus) posta(ja)ti rdeč ali rdečkast, (za)rdeti, (po)rdečeti, rdečiti se: sole rufescere Plin., merula ex nigra rufescit Plin., vetustate rufescere Plin., senectā rufescere Plin., rufescit addito semipede Plin., rufescit deinde simulque durescit e tralucido Plin., vina in vetustate rufescentia Plin., donec rufescat Plin.

russescō -ere (russus) rdečeti, rdeti, rdečiti se, posta(ja)ti rdeč: russescunt frundes Enn. fr. ap. Char.

rutilēscō -ere (rutilus) posta(ja)ti rdečkast: certe liquescente ea rutilescunt (sc. lepores) annis omnibus Plin., sacra fulgura cur rutilescant M.

sanctēscō -ere (sanctus) posta(ja)ti svet: oblitteretur Pelopidarum, ac per nos sanctescat genus ACC. AP. NON.

sordēscō -ere, sorduī (incoh. glag. sordēre) onečistiti se, umazati se, zamazati se, onečediti (onečejati) se in (zato) (i)zgubiti ((i)zgubljati) ceno, umazan (zamazan) posta(ja)ti: contrectatus (sc. liber) ubi manibus sordescere volgi coeperis H., mel sordescens Plin., cum … manus sordescant deciduā materiā Plin.; metaf.: si quis agrum suum passus fuerat sordescere Gell. če je (bil) kdo zapustil svojo njivo, da jo je prerastel plevel = če je kdo dovolil, da njegovo njivo preraste plevel, in totum lucrandi aviditate sordescens Amm. ob vsaki priložnosti poganjajoč se za umazanim dobičkom, mente sordescere Min. biti umazane (nečiste) duše, imeti umazano (nečisto) dušo, sorduimus coram vobis Vulg. umazali (onečistili) smo si dušo; tako tudi qui in sordibus est, sordescat adhuc Vulg.

spīnēscō -ere (spīna) posta(ja)ti tŕnast (trnàt, tŕnat), dobi(va)ti trne, (o)tŕniti se, „(za)trnaveti“: hanc ego crediderim sentis spinescere membris neque hirta crura vellere M.

splendēscō -ere, splenduī (incoh. glag. splendēre) postati svetel (žareč, žaren, sijoč), (za)blesteti (se), (za)bleščati (se), (za)lesketati (se), (za)svetiti se, (za)siniti, (za)sijati, vzblesteti, dobiti blesk (lesk, blišč, sij, sijaj): Sen. tr., Plin., Ap. idr., incipiat … sulco attritus splendescere vomer V., vidimus Aetneā caelum splendescere flammā O., suco pinguis olivi splendescunt O.; metaf.: nihil est tam incultum, quod non splendescat oratione Ci. dobiti blesk, zableščati se, zablesteti, canorum illud in voce splendescit Ci., nec iam splendescit limā (sc. opus perfectum), sed atteritur Plin. iun. in piljenje mu ne more dati sijajnejše oblike (sijajnejšega lika), ampak ga z njim izgubi.

super-fētō -āre (super in fētāre) dodatno postati brej, zopet (spet) se ubrejiti, preden prvi plod dozori, preubrejiti se: praeter mulierem pauca animalia coitum novere gravida; unum quidem omnino aut alterum superfetat Plin., lepus, omnium praedae nascens, solus praeter dasypodem superfetat Plin., dasypodes omni mense pariunt et superfetant, sicut lepores Plin., sed superfetant dasypus et lepus tantum Plin.

super-valēscō -ere (super in valēscere) posta(ja)ti še mogočnejši: Vulg.

suspectō¹ -āre -āvī -ātum (frequ. glag. suspicere)

1. kvišku (gor, navzgor) pogledovati (pogledavati, gledati): Amm. idr., suspectans … tabulam pictam Ter.; abs.: leo suspectans (sc. arborem) Plin., suspectantibus populis Plin.

2. metaf. sumljivo (natolcljivo) gledati koga, sumničavo opazovati koga, na sumu imeti koga, sumiti koga, sumničiti koga, starejše natolcevati (na) koga, sumneti koga, susati na koga: Agrippinam magis magisque suspectans T.; pass. suspectari alicui (vz)buditi (vzbujati) komu sum, biti komu sumljiv, posta(ja)ti predmet sumničenja: ne paelici suspectaretur T.; occ. (s stvarnim obj.) sumiti o kom, čem, na koga, kaj, glede koga, česa, imeti sum(e) glede česa, slutiti kaj, bati se česa, domnevati, predpostaviti (predpostavljati): scelus uxoris, fraudem, perfidiam, omnem prolationem T., novam domum Ap., suspectatis caelestibus odiis Ap., suspectare necem, supplicium Aur., suspectante Nerone (sc. ea) haud falsa esse T., divitem suspectabat T. domneval je, da je bogat. — Dep. soobl. suspector -ārī -ātus sum: quas suspectati sunt Amm.

tardēscō -ere -duī (tardus) posta(ja)ti počasen, (u)počas(n)iti se (upočasnjevati se), posta(ja)ti trd: tardescit lingua Lucr., at si tardueris Tib. če si počasen.

tepēscō -ere -uī (incoh. k tepēre)

1. posta(ja)ti topel (gorek, gorak), ogre(va)ti se, segre(va)ti se, ugre(va)ti se, dobi(va)ti toploto, navze(ma)ti se toplote: maria agitata ventis ita tepescunt, ut … Ci., litora sole tepescunt O., ferrum in pulmone tepescit V., ubi (sc. sudor) quam maxime tepuit Cels.

2. izgubiti (izgubljati) toploto, posta(ja)ti mlačen, ohladiti (ohlajati) se: incipiat tepuisse calix Mart.; pren.: mentes tepescunt Lucan., negotio tepescente Amm.

torpēscō -ere, torpuī (incoh. k torpēre)

1. otrpniti (otrpevati), (o)dreveneti, otrde(va)ti, posta(ja)ti tog, posta(ja)ti neokreten (negiben), premreti (premirati), omagati (omagovati), (o)mrtveti, (o)slabeti, (o)kameneti, (o)kamneti, (o)krepeneti, skrepene(va)ti, (o)hrometi itd.: torpuerat lingua metu O., torpuerant dolore genae O., scorpiones visā eā (sc. lychnide) torpescunt Plin.

2. metaf. poleniti se, posta(ja)ti mlahav, posta(ja)ti nedejaven, posta(ja)ti medel, omlahniti, (o)dreveneti, otope(va)ti, (o)dreveneti, (o)slabeti, (o)hrometi, popustiti (popuščati), (o)veneti itd.: ingenium incultu aut socordiā torpescere sinunt S., desidiā torpescere T., quid tot dextrae? torpescentne in amentiā illā? L., ne per otium torpescerent manus aut animus S., illae (sc. margaritae) senectā pugisque torpescunt Plin.

tumēscō -ere, tumuī (incoh. k tumēre)

1. zače(nja)ti otekati (zatekati), nabuhniti (nabuhovati), nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), oteči (otekati), zateči (zatekati), nabuhniti: Sen. ph. idr., tumescentia vulnera T., inflata colla tumescunt O.

2. metaf.
a) (raz)burkati (razburkavati) se, posta(ja)ti razburkan (viharen): freta tumescere ventis iussit O.
b) razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, vzkipe(va)ti, (vz)rasti (vzraščati): ora tumescunt O., rabie succensa tumescit Cl.
c) napihniti (napihovati) se, prevze(ma)ti se, posta(ja)ti prevzeten (ošaben, nadut, napihnjen), prevzetovati: mens tumescit inani persuasione Q., tumescunt serviles animi Cl.
d) occ. pesn. nastajati, vnemati se, pripravljati se, kuhati se, vreti, plamteti: operta tumescere bella V., mors Drusi iam pridem tumescens bellum (ki je hotela že davno izbruhniti, ki se je že lep čas pripravljala) excitavit Italicum Vell.

umbrēscō -ere (umbra) senčiti se, posta(ja)ti (za)senčen, posta(ja)ti senca: Cass.

ūvēscō -ere (incoh. k ūvēre (umere) moker biti) posta(ja)ti moker, posta(ja)ti vlažen, (z)močiti se, (na)vlažiti se: suspensae in litore vestes uvescunt Lucr.; pesn. pren. napiti se, opojiti se (o pivcu): seu modicis (sc. poculis) uvescit lentius H. si moči grlo, se opija.

vāstēscō -ere (vāstus) pust posta(ja)ti, biti uničen, biti opustošen, starejše (pr)iti v strato: iussit proficisci exilium quovis gentium, ne scelere tuo Thebani vastescant agri Acc. ap. Non.