Franja

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

Symmachus -ī, m Símah, grški priimek; poseb. Q. Aurelius Symmachus Kvint Avrelij Simah, konzul in rimski mestni prefekt ob koncu 4. stoletja po Kr., izvrsten govornik, avtor 10 (še ohranjenih) knjig pisem (Epistulae): Macr., Sid., Amm., Aus. Od tod adj. Symmachiānus 3 Símahov, símahovski, simahijánski: illud dictum Sid.

Theodectēs -is in -ī, m (Θεοδέκτης) Teodékt, grški govornik in tragik iz Kilikije (4. stol.), Izokratov in Aristotelov učenec, znan po dobrem spominu: Ci., Q., Gell., Val. Max.

Thērāmenēs -ae, m (Θηραμένης) Terámen z otoka Keos (Ceos), posinovljenec Atenca Hagnona, učenec sofista Prodika, govornik in filozof, vodja trideseterice atenskih tiranov; ker je nasprotoval grozovitostim stanovskega kolega Kritia, je moral popiti strup: N., Ci.

tīrō -ōnis, m

1. vojaški novinec ali novak, mlad vojak, neizurjen vojak, rekrut, ki gre prvič v vojno (naspr. vetus miles, veterānus): Auct. b. Afr., Suet. idr., legio tironum C., aetas tironum Ci., tirones ab sedecim annis milites scribebat L.; atrib.: miles Auct. b. Afr., tirones milites Ci., exercitus tiro L., Ci. ep. nova (neizurjena, neizkušena) vojska.

2. metaf. novinec, začetnik, vajenec, učenec: Q. idr., tiro et indoctus Sen. ph., Apuleium esse hominem exercitatione tironem Ci. neizurjen, neizvežban, Ci., nullā in re tironem ac rudem Ci., tirones gladiatorum Suet. ali (atrib.) tirones gladiatores Auct. b. Afr.; o ljubezni: multa tironi non patienda feret O.; o živalih: tironem (sc. bovem) cum veterano adiungant Varr.; tiro se imenuje tudi mlad človek, ki stopi prvič v javno življenje in dobi moško togo (toga virīlis), prav tako pa tudi govornik, ki prvič nastopi. — Kot nom. propr. Tirō -ōnis, m Tíro(n), poseb. M. Tullius Tiro Mark Tulij Tiro(n), Ciceronov osvobojenec, iznajditelj in začetnik rimske stenografije (hitropisa, tesnopisa); za potrebe te je uvedel vrsto stenografskih znamenj, ki jih po njem imenujemo notae Tironianae: Ci. ep., Q., Gell. — Od tod adj. Tīrōniānus 3 Tirónov, tirónski, tironijánski: cura, liber Gell.

topicus 3 (gr. τοπικός) krajeven: historia Serv. Od tod

1. Topica -ōrum, n (gr. τοπικά) Tópika, naslov Aristotelovega dela in po njem posnetega Ciceronovega dela, v katerem je podan sistematičen pregled dokazov in stališč, ki naj jih govornik uporablja pri dokazovanju in utemeljevanju, torej logični in retorični nauk o razporeditvi tez, s katerimi se dokazuje kaka trditev: conscribere Topica Aristotelea Ci. ep.

2. topicē -ēs, f (τοπική sc. τέχνη) tópika, umetnost, kako v neki literarni tradiciji poiskati miselne in izrazne obrazce, obče izreke in resnice (gr. τόποι, lat. loci communes) in jih na ustrezen način uporabiti v praksi: Boet.

Tullius¹ 3 (Tullus) Túlij(ev)

1. Servius Tullius Servij Tulij, šesti rimski kralj: L.

2. ime rimskega rodu, od katerega so najbolj znani možje s priimkom Cicerō (gl. to besedo); govornik Cicero se občasno kratko imenuje tudi Tullius: Q., Aus., Hier. Kot adj. lex Tullia Ci. Tulijev zakonski predlog de ambitu (= govornika Marka Tulija Cicerona). — Od tod adj. Tulliānus 3 Túlijev (poseb. = govornika Marka Tulija Cicerona), túlijski, tulijánski: caput Ci., puritas Hier., epistolae Fr., Scipio Macr. pri Ciceronu nastopajoči (govoreči); subst. Tulliānum -ī, n Tuliján, podzemeljski del (inferior carcer L.) rimske državne ječe, imenovan po graditelju Gaju Serviju Tuliju; v Tulijanu so usmrčevali obsojence: Varr., S., L., Fest.; adv. Tulliānē túlijski, tulijánsko, po Tulijevo: Aug., Prisc.

valeō -ēre -uī, valitūrus (iz indoev. kor. *u̯al- biti močan; prim. sl. vladati = lit. valdýti = let. vàldît, sl. vladar, sl. in hr. vladika škof, got. waldan = stvnem. waltan = nem. walten delovati, opravljati funkcijo, gospodariti, lat. Valerius, validus, valetūdō, valor, valēscō idr.)

I.

1. biti močen (močan), biti pri moči (močeh), biti krepek (krepak), imeti moč (moči), biti trden: Pl., Cels., Sen. ph. idr., plus valeo Ph. močnejši sem, valuit mea dextra valetque O., pedibus valere N. biti močnih (trdnih) nog, imeti močne (trdne) noge, biti dober hodec, biti pešec, cursu pedum valere V., non lingua valet O. nima moči, je omrtvel, animo parum valere S., Aur. biti slaboumen, quantum ignes animaeque valent V. zmorejo, quae valeant in talia pondera O. za tako težo, quantum dextrae ad caedendum valent Hirt., velocitate ad cursum valere Ci. biti sposoben za … ; occ.
a) (z inf.) imeti (telesno) moč, imeti dosti (telesne) moči, (z)móči, biti zmožen: Lucr., Suet. idr., nec valuere manūs educere telum O., valet ima summis mutare deus H., quid ferre recusent, quid (sc. ferre) valeant umeri H. zmorejo.
b) (o zdravilih) biti dober za kaj, pomagati pri čem, delovati, učinkovati pri čem, na kaj, učinkovit biti pri čem: valere ad id, ad omnia Cels., contra serpentium morsūs, adversus animal nominis sui Plin., aeque, parum, eodem Cels., potu, illitu, suffitu Plin.; (z inf.) imeti moč, (z)móči: Plin. idr., marrubii sucus … valet eiusmodi necare animalia Col.
c) (o glasovih) močno zveneti, močno doneti, krepko izgovarjati se: cum C ac similiter G non valuerunt, in T ac D molliuntur Q.

2. metaf. imeti moč, imeti vpliv, imeti veljavo, biti močen (močan), biti vpliven, biti mogočen, (z)moči, premoči, imeti premoč, opraviti, veljati, obveljati idr.: Pl., Ter., Enn. ap. Gell., L., T. idr., cuius late imperium valuit S., multum valere equitatu, pedestribus copiis C. imeti zelo močno konjenico, imeti močno pehoto, pedestribus copiis plus quam navibus valere N. imeti močnejšo pehoto kot ladjevje (mornarico), minus multitudine militum valere C. po številu vojakov biti slabši (šibkejši), imeti manjšo vojno moč, imeti manjše vojaške sile, qui plus opibus, armis, potentiā valent Ci., tantum valuit eloquentiā, virtute N., quantum gratiā, auctoritate, pecuniā valent C., potestis … constituere, hanc auctoritatem … quantum apud exteras nationes valituram esse existimetis Ci., in primis dicendo valebat N. bil je zlasti zelo vpliven (znamenit) govornik, apud quem ut multum valeret, multo labore … effecit N., plurimum inter eos Bellovacos et virtute et auctoritate et hominum numero valere C., utrum apud eos pudor an timor valeret C. ali premore več sram ali strah, ali je močnejši sram ali strah, quantum ego Marte, tantum valet iste loquendo O., rogando valere O. (z)moči s prošnjo, preces valuere O. so zmogle, so premagale, si vota valuissent O., apud quosdam merces valuit L., nil dona valuere V. niso nič opravili, niso imeli nobenega uspeha, eius ratio non valuit N. njegov nasvet ni obveljal, ut lex valeret, effecit N. uveljavil je zakon, crimen valet Ci. ali coniuratio valet S. zmaguje, haec fama valebat S. se je širila, valuit odium Ci. je prevladalo; namen oz. smoter se izraža s praep. ad, poklas. tudi z in z acc. moč (moči) imeti za kaj, imeti vpliv, moči vplivati na kaj, premoči kaj, pripomoči (pripomagati) k čemu, da se kaj stori: tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas valuisti Ci., perficiam, ut invidia mihi valeat ad gloriam Ci., multum ad terrendos nostros valuit clamor C., qui (sc. amici) parum valent in unius elati solacium Sen. ph. nas pač ne morejo potolažiti za smrt edinega; occ.
a) (z inf.) (z)moči, premoči: Lucr., Val. Max., Suet. idr., tantum valet mutare vetustas V., eos ferrum acutum reddere valet H., nemo consistere in axe me valet excepto O., suos a direptione castrorum continere non valuit L., res secundae valent commutare naturam Cu.; inf. se dostavlja v mislih: secutae, quantum valuere (sc. sequi) O., di mihi dederunt, quidquid valuere (sc. dare) O.; non (nec) valere s quin: nec potestas horum valuit, quin eos praeferrent L.
b) veljati, meriti na koga, kaj, leteti na koga, kaj, biti na koga ali kaj, nanašati se na koga, kaj, namenjen biti komu, čemu: Lact., id responsum quo valeret N., hoc eo valebat, ut ad decertandum cogerentur N., definitio in omnes valet Ci. velja za vse, hoc videtur contra te valere Ci.; pesn.: quo valeat nummus H. za kaj je dober.
c) (o denarju) veljati, imeti vrednost, biti vreden: Varr., Plin., Icti., Aug., Ambr. idr., dum pro argenteis X aureus unus valeret L.
d) (o besedah) imeti pomen, pomeniti (pomenjati): Varr., Corn., Q., Suet. idr., quaerimus verbum, quod idem valeat Ci., hoc verbum quid valeat, non vident Ci. —

II.

1. biti zdrav, biti pri zdravju, dobro se imeti, dobro se počutiti (naspr. aegrotare, aegrum esse): Ca., Acc. ap. Non., Auct. b. Alx., Plin. iun., Cels. idr., valeo et salvus sum Pl., valen? valuistin? (= valesne? valuistine?) Pl., valet Euristheus O., recte valere Pl., bene, melius valere Ci., minus ali minus recte valere Ci. biti bolan (bolehen), ne biti nič kaj zdrav, optime valere et gravissime aegrotare Ci., ut vales? Ter. ali ut valet? H. kako se ima(š) ali počuti(š)?, valere corpore Ci. = valere a corpore Pl. na telesu, telesno, stomacho Iuv., ab oculis Gell., nec minus valeo, quam corpore, mente O., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl.; impers.: quid agitur, Saguristio? ut valetur? Pl. kako je kaj?, kako je z zdravjem?; od tod kot stalno besedilo na začetku pisem: si vales, bene est (s kraticami: S. V. B. E.) ali si vales, gaudeo (S. V. G.), pogosto s pristavkom: ego (equidem) valeo (E. V. ali E. Q. V.) Ci. ep.; tudi: cura, ut valeas Ci. ep. ostani lepo zdrav.

2. kot običajen poslovilni pozdrav: valḗ (redkeje valeas Pl.), valēte, valēbis zdrav ostani!, zdravi ostanite!, bodi (bodite) zdravi!, srečno!, zbogom!, valeto Pl., Ter. zdrav ostajaj!, iamque vale et nati serva communis amorem V.; poseb. „vale“ dicere; tudi kot sklop, pisano valĕdicere (gl. valĕ-dīcō) reči „pozdravljen“, reči „zdravstvuj“, reči „zbogom“, vzeti (jemati) slovo, posloviti (poslavljati) se, srečo si dati (dajati): sub noctem dixere „vale“ O., saepe „vale“ dicto (abl. abs.) rursum sum multa locutus O., vale dicere (valedicere) alicui Sen. ph.; pesn. tudi s skrajšanim e v zevu (vocalis ante vocalem corripitur): dictoque valē (abl. abs.) valĕ inquit et Echo O., longum, formose, valē valĕ inquit, Iolla V.; v enakem pomenu tudi dicere alicui valere: iam dixisse rebus humanis valere Ap., abstinatissime retinuit, ut liberti servique mane salvere, vesperi valere sibi singuli dicerent Suet. da so mu voščili dobro jutro in lahko noč; od tod iubere aliquem valere: iubeo vos valere Pl. da ste mi zdravi!, zdravstvujte!, bodite zdravi!, iussi te valere Ci. (rekel sem ti „zdravstvuj“ =) poslovil sem se od tebe; nam. vale dicere poznolat. valē facere ali kot sklop valĕfacere: Ap., Vulg., Aug. idr.; vale kot poslovilni pozdrav na koncu pisem: vale Ci. ep., vive, vale H., vive valeque H.; tudi kot slovo od mrtvih: Cat., Aus. idr., Palla, aeternum vale V. zdravstvuj (pozdravljen, zbogom) na veke!; metaf. kot izraz odklanjanja zbogom!, srečno!, pojdi!, proč z (s) … !: Pl., Ter., O., Cat. idr., sitalis est deus, valeat Ci., quaque valeant ista Ci., „haud mihi vitā est opus hac“ ait et „valeas“ H. pusti me pri miru, valeat Venus valeantque puellae Tib., valete curae Petr. — Od tod adj. pt. pr. valēns -entis, adv. valenter

1. močen (močak), krepek (krepak), silen, mogočen: Pl., V., Cels., Stat., Gell. idr., iuvenis O., robusti et valentes satellites Ci., homo imbecillus a valentissima bestia laniatur Ci., facit ira valentem O., membris valens Nessus O., valenter resistere Col.; metaf. (o neživih subj.): Col., Cels. idr., trunci valentes V., tunicae valentes O. močne, debele, coepit … spirare valentius Eurus O.

2. zdrav, čvrst: Pl., Varr., Pr., Cels. idr., medicus confirmat propediem te valentem fore Ci., puer, horā undecimā cum valens in publico visus esset, ante noctem mortuus est Ci., sensus sani et valentes Ci.; subst. valēns -entis, m zdravi (naspr. aeger): Ci.; metaf.: animi valentes Ci.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven: tam valenti resistere Ci., cum valenti ore pugnare Ci., cupivit bellum componere, quo valentior postea congrederetur N., opibus valentes N., valens flamma O., oppidum malum atque valens S., oppida valentissima N.
b) močen (močan) ali krepek (krepak) = moč dajajoč, zdravje dajajoč (prinašajoč), zdravilen, tečen, izdaten, redilen, hranljiv: cibus, medicamenta Cels., remedia nimis valentia Ci.
c) močen (močan) = silen, hud: fricatio, morbus, vitium Cels.
d) močen (močan) = izdatno učinkujoč, učinkovit, tehten: fraus valentior quam consilium Ci., causa O., causae valentes Ci., argumenta Q., oratio minus valens Varr., valentium carminum libri H., valens dialecticus Ci., solacium valentissimum Sen. ph., valente dicere ali valenter (dictum) Val. Max. krepko, s poudarkom, živo.

Valerius (prvotno Valesius) 3 (valēre) Valêrij(ev), ime rimskega patricijskega rodu, od katerega so najbolj znani

1. P. Valerius Poplicola (Publicola) Publij Valerij Poplikola (Publikola), ki je pomagal pregnati zadnjega kralja Tarkvinija in njegov rod: L., Valeri genus H. potomec Valerija (Publikole).

2. L. Valerius Poplicola Potītus Lucij Valerij Poplikola Potit, l. 449. konzul z Markom Horacijem; skupaj z njim je dal zakonske predloge za leges Valeriae — Horatiae: L.

3. L. Valerius Publicola Lucij Valerij Publikola, petkrat tribunus militum consulari potestate, je v času te svoje častne službe l. 406 premagal Volske, v naslednjih letih pa Vejce, Volske (drugič) in Faliske: L.

4. M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv (Vran), rimski bojni junak (ok. 370—270), šestkrat konzul: Ci., L.

5. M. Valerius Maximus Messal(l)a Mark Valerij Maksim Mesala, konzul l. 263, se je odlikoval v prvi punski vojni: L.

6. M. Valerius Laevīnus Mark Valerij Levin se je odlikoval v drugi punski vojni: L.

7. Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijec (= iz Ancija), analist (letopisec) iz obdobja bratov Grakh; nanj se je močno opiral Livij: L.

8. L. Valerius Flaccus Lucij Valerij Flak, Marijev privrženec, konzul s Cino l. 86; usmrtil ga je njegov legat Fimbrij: L. epit.

9. njegovega istoimenega sina, pretorja l. 63., je Cicero(n) l. 59 uspešno zagovarjal pred obtožbo zaradi izsiljevanja: S., Ci.

10. Valerius Cato Valerij Kato(n), slovničar in pesnik iz obdobja Sule: Suet.

11. M. Valerius Messal(l)a Corvīnus Mark Valerij Mesala Korvin, v državljanski vojni najprej Brutov in Kasijev privrženec, potem Antonijev, naposled Oktavijanov, zelo izobražen mož, znamenit govornik, prijatelj in pokrovitelj Ovidija, Tibula in drugih pesnikov: O., Suet.

12. C. Valerius Flaccus Gaj Valerij Flak, pesnik iz obdobja Flavijcev, avtor epopeje z naslovom Argonautica: Q.

13. M. Valerius Martiālis, gl. Martiālis -is.

14. Valeria Messal(l)īna Valerija Mesalina, zloglasna soproga cesarja Klavdija: T., Iuv., Suet. — Iz tega slavnega patricijskega rodu pa ni Valerius Maximus Valerij Maksim, zgodovinopisec Tiberijevega obdobja, avtor dela Factorum et dictorum memorabilium libri novem. — Kot adj. Valêrijev: gens Ci., Tabula Valeria Ci. kraj na glavnem rimskem trgu blizu Hostilijeve kurije, imenovan po stenski sliki, ki je prikazovala osvojitev mesta Mesana (osvojil jo je Mark Valerij Maksim Mesala (prim. 5), zbirališče menjalcev; leges Valeriae L. gl. 2. — Od tod Valeriānus 3 Valêrijev, valêrijski, valerijánski: milites L. ki jih je vodil vojaški tribun Lucij Valerij Publikola (gl. 3.), legiones S. ap. Prisc., praedatores S. ap. Non.; subst. Valeriānī -ōrum, m (sc. milites) valêrijevci, vojaki vojaškega tribuna L. Valerija Publikole (gl. 3.): L.

validus 3, adv. validē, sinkop. valdē (gl. to besedo) (valēre)

I.

1. močen (močan), krepek (krepak), silen, čvrst, jak (naspr. invalidus, imbecillus, infirmus, debilis, tener ipd.): Enn. ap. Non., Ca., Col., Cels., Corn., Lucr. idr., homines Pl., tauri, lacerti, carina O., navis, hastilia, bipennis, ictus, vires V., robur pectoris O., valide tonuit Pl., validius clamare, flagitare, sese inflare Ph., validissime diligere aliquem Plin. iun.; z acc.: Lamp. idr., equus ad vecturam validus Ap.; z inf.: pondus sustinere valida abies Plin.

2. kot voj. t.t. močen (močan), utrjen, trden: statio L., valida urbs et potens Ci., pons T., munitiones validiores L., validissima munimenta L.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven, silen, veljaven, polnomočen, tehten: Plin. iun., idr., quantus et quam validus est Pl., civitas L., hostis O., hostis validior L., senatus consultum … infirmum aut validum T. še v moči, še polnomočen, še veljaven, validissimus auctor T., validae sententiae Q., validissimum (sc. dicendi) genus Q.; z abl.: ducibus validiorem rem Romanam esse quam exercitu L., ingenium sapientia validum S., (sc. homo) aetate et viribus validior L. starejši in močnejši, corpore, opibus, ingenio validus T. močan, bogat in pameten; z gen: Ambr. idr., valida colonia virium et opum T., Cassius validus orandi T. vpliven, spreten govornik, aevi validior Aur. starejši; z loc.: animi validus T. močnega duha, pogumen, srčen; z dat.: ludibrium illud vix feminis puerisve morandis satis validum L., Tiberius spernendis rumoribus validus T. zelo prepirljiv proti (do) … ; z ad: ad Caesaris amicitiam validus T.; z adversus: adversus consentientes nec regem quemquam satis validum nec tyrannum fore L.; z in z abl. (v čem, pri čem): fama, quae in novis coeptis validissima est T. zelo veliko pripomore k uspehu; toda: validus (validior) in animo alicuius T. mnogo (več) veljati, vpliven (vplivnejši) biti pri kom; valide v krepko pritrjujočem odgovoru = da, da!, seveda!, kajpada!, se razume: Pl.
b) močen (močan), krepek (krepak) = močno (izdatno) učinkujoč, učinkovit, pomagajoč, (učinkovito) delujoč, tečen, izdaten, redilen, hranilen (naspr. infirmus, imbecillus): Macr. idr., venenum T., medicamen, suci O., cibus, medicamenta, remedia Cels., Thebis Aegyptiis repertae (sc. achatae) carent rubentibus venis et albis, hae quoque contra scorpiones validae Plin.
c) (o svetu, zemlji) tolst, masten in težek (težak): loca Ca., solum Plin.
d) (o dejanjih in stanju) močen (močan) = krepek (krepak), silen, hud: fricatio, horror Cels. —

II. zdrav, čvrst, čil, svež (naspr. aeger, morbidus): Ter., Sen. ph., Plin. idr., si, ut spero, te validum videro Ci. ep., necdum ex morbo satis validus L., mente minus validus quam corpore H., frui paratis et valido mihi, Latoë, dones H., homo animo parum valido S., me cogunt, ut validus (pri zdravi pameti) insaniam Pl.; pren.: quid validum, quid aegrum fuerit T.

verbum -ī, n (indoev. *u̯er-dh-um < *u̯er-dh-om, razširjeno iz indoev. kor. *u̯er(e)-, *u̯ere(i)- reči, govoriti; prim. skr. vratám zapoved, volja, red, zakon, gr. ἐρέω, εἴρω (s fut. ἐρῶ in pf. εἴρηκα), ῥῆμα beseda, rek, ῥήτωρ govornik, ῥῆμα beseda, ῥῆσις govor, ῥητός izrečen, povedan, sl. vrač, rotiti, porota, zarota, got. waúrd = stvnem. wort = nem. Wort)

1. beseda (kot posamezen del govora), izraz, starejše slovo, v pl. tudi = besede, govor: rem uno verbo complecti Ci., quibus duobus verbis significatis deum Ci., graviore verbo uti Ci., verba minus violenta loqui O., verbum ipsum voluptatis Ci. beseda „sla“, his verbis epistulam misit N. tako se glaseče, habent sua verba dolores V., verborum contumeliae L., novissima (zadnje) verba O., numeris verba coërcere O., scribere verba soluta modis H., ille (sc. dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur O. troje besede (namreč do, dico, addico; prim.: verba libera praetor habet O.), te paucis ali tribus verbis volo Pl. malo, tri besede = le malo besed, le tri besede hočem spregovoriti s teboj, uno verbo Pl., Ter., Ca., Ci. z eno besedo, na kratko, skratka, verbo de sententiā destitisti Ci. ne da bi veliko govoril; pogosto v zvezi s kakim določujočim adj. ali pt. kot en pojem: verba minacia O. grožnje, precantia O. prošnje, solantia O. tolažila, exsecrantia O. prekletstva, kletve, excusantia O. izgovori, izgovarjanje, blanda O. dobrikanje, falsa, ficta O. laži.

2. occ.
a) v pl. prazne besede, prazno besedičenje, puhle fraze, kvasenje, blebetanje, „flancanje“: inania V., virtutem verba putas H., verbis non replenda est curia V., existimatio, decus verba sunt atque ineptiae Ci.; reklo: verba dare alicui „dati (dajati) komu besede“ (nam. stvari) = ukaniti koga, (pre)varati koga: Ter. idr., Fabio verba dedit H., vel verba mihi dari facile patiar Ci., curis verba dare O. preganjati si skrbi.
b) ime, videz: verbo (na videz) apud regem, re ipsā apud Polyperchontem iussus est dicere N., verbo (po imenu, na videz) sunt liberi omnes Ci.
c) (kot gram. t.t.) glagol: Varr., ut sententiae verbis finiantur Ci.

3. sinekdoha beseda = izrek, izjava, izustilo, izrecilo, rek, reklo, pregovor, govor: illud mihi verbum non placet Pl., quod verbum audio! Ter., quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S., verum est verbum, quod memoratur: ubi amici, ibidem opes Pl.; reklo: verbum facere besed(ic)o izreči (spregovoriti, ziniti): Pl., Ter. idr., nullo verbo facto, verbum nemo facit Ci., de eo numquam verbum feci Ci. nisem nikoli izrekel nobene besede; v pl. verba facere govoriti, besedičiti, blebetati: Pl.; elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter.; (o govorniku) imeti govor, govoriti, predavati: de eo, de eā re Ci., apud regem N., verba fecerunt eius amici N. zagovarjali so ga, cum Aulo in conloquio verba facit S. se je pomenil, se je pogovarjal; z ACI: ad ea rex satis placide verba facit sese pacem cupere S.; preg.: verba facere mortuo Pl. mrtvemu (= zaman) govoriti, verba fiunt mortuo Ter. to so zaman govorjene besede; zevg.: verba atque orationem habere C.; od tod: multis verbis ultro citroque habitis Ci. po dolgotrajnem pregovarjanju; occ. v pl.
a) (stalno) besedilo, obrazec, formula, besede: sunt verba et voces, quibus … H., verba sollemnia O., puerpera O. zarotitveni obrazci (izgovarjala) ob porodu, venefica O. ali non innoxia V. čudodelne (bajalne) besede, verba quaedam componere Ci. besedila, milites in verba C. Scipionis iurarunt L. so prisegli na besedilo prisege Gaja Scipiona = so prisegli Gaju Scipionu, princeps in haec verba iurat ipse C. (na) to priseže prvi sam, iurare in verba magistri H. (gl. iūrō).
b) šale, dovtipi: quibus sunt verba sine penu ac pecuniā Pl. ki so šaljivi, pa brez …

4. meton. govorjenje, beseda: in verbo vestigia torsit V. sredi govorjenja, med govorjenjem, rictu in verba parato O., abstulit usum verborum O. zaprlo (vzelo) mu je besedo.

5. razna rekla:
a) verbo z besedo, besedno, ustno: Furnio plura verbo quam scripturā mandata dedimus Plancius in Ci. ep.
b) verbi causā (gratiā) naprimer (na primer): si quis verbi causā oriente caniculā natus est Ci., miserum esse verbi causā Crassum Ci., propter aliam rem, verbi gratiā propter voluptatem Ci.
c) ad verbum, de verbo, e verbo, pro verbo (od besede) do besede, dobesedno, natančno: quae modo expressa ad verbum dixi Ci., ad verbum ediscere Ci., somnium mirifice ad verbum cum re convenit Ci., fabellas Latinas ad verbum de Graecis exprimere Ci. dobesedno prevajati; v tem pomenu tudi: exprimere verbum e verbo Ci. ali de verbo Ter., reddere verbum pro verbo Ci. ali samo verbum verbo H.
d) meis (tuis, alicuius) verbis v mojem (tvojem, koga) imenu, po mojem (tvojem, koga) naročilu: verbis meis grata loca saluta O., anulum … quem ego militi darem tuis verbis Pl., (sc. servum) ad regem misit, ut ei nuntiaret suis verbis … N., cum regis verbis, quae attulerant, dedissent N., amborum verbis O., senatūs verbis L., Ci., legantur, qui senatūs populique Romani verbis nuntient … S.
e) bona verba, quaeso! Ter. le milostno!, le rahlo!.

Opomba: Gen. pl. verbûm: Enn., Pl.; poseb.: verbûm sat est Pl.

Vīpstānus 3 Vipstán(ov), ime rimskega rodu; poseb. znan je Vipstanus Messalla Vipstan Mesala, govornik in zgodovinopisec (okrog l. 70 po Kr.): T.

Vōtiēnus (-ī) Montānus -ī, m Votién Montán, govornik in pesnik v Rimu v času cesarja Tiberija: T.

Xenoclēs -is, m (Ξενοκλῆς) Ksénokles iz Adramitejona, znamenit govornik, s katerim se Cicero(n) med svojim bivanjem v Mali Aziji l. 78 veliko družil: Ci.