Franja

clāssis (st.lat. clāsis) -is, acc. -im, abl. -ī, pozneje (klas.) -em, -e (sor. z glag. calāre, clāmāre, torej classis = sklic, zlasti sklic vojske pod orožje; od tod met.)

1. oddelek, del, razred, poseb. (Servijev) državljanski razred: tum classes centuriasque Servius descripsit L. (I, 42, prim. tudi I, 43), prima classis vocatur (h glasovanju), deinde ut adsolet suffragia equitum, tum secunda classis vocatur Ci.; pren.: philosophi quintae classis Ci. najnižje vrste, zadnjega razreda, tutior at quanto merx est in classe secunda, Libertinorum dico H. (šalj.) družba druge vrste, classem ducere Q. prvi biti v šolskem razredu.

2. (star.) vojaški oddelek, kopenska vojska: Hortinae classes populique Latini V. Livijevo poročilo (IV, 34) o pomorski bitki pri Fidenah (!), sab. mestu med Rimom in Veji, sloni najbrž na znani zamenjavi pomenov classis „vojska na suhem“ in classis „ladjevje“.

3. oddelek ladjevja, mornarski oddelek, eskadra: Gell., cl. lemborum L. oddelek..., cl. LXX navium N. eskadra, sestoječa iz 70 ladij, cetera classis, quantum quaeque remis valuit, fugerunt L.; v pl.: Carthaginiensium gloriosissimae classes Ci., classibus hic locus (erat) V. tu so stali mornarski oddelki (Ahilovi, Odisejevi idr.); met. ladjevje, mornarica: classem aedificare Ci., C., classem ornare Ci. opremiti, oborožiti, classem facere C. (z)graditi, classem comparare Ci. pripraviti, classem appellere ad Delum Ci. z ladjevjem pristati, classe Chersonesum profectus N. po morju, nomina in classem dare L. prijaviti se k mornarici, classi pugnare L. na mokrem, na morju, me classe releget H. po morju, classi felicissime geruntur res L.

clātrī (ne clāthrī) -ōrum, m (najbrž izpos. iz dor. κλᾷϑρον = κλεῖϑρον ključavnica, zaklep, zapah) omrežje: Ca., Col., Cl., caveae clatri H. — Soobl. clātra -ōrum, n: Pr.

Claudiānus -ī, m Klavdijan, rim. nom. propr. Poseb.

1. Claudius Claud. Klavdij Klavdijan iz egipt. Aleksandrije, lat. pesnik ob koncu 4. in začetku 5. st. po Kr.: Aug., Sid.

2. Claud. Ecdidius Mamertus Klavdijan Ekdidij Mamert, lat. cerkveni pisatelj in pesnik sredi 5. st. po Kr.: Sid.

claudicō (clōdicō) -āre -āvī (iz claudō² podaljšana obl.)

1. šepati, hrom biti: Col., Suet., Iust., graviter claudicans ex vulnere ob rem publ. accepto Ci., genu percusso cl. O.; pesn.: claudicat nisus pennarum Lucr., claudicat axis mundi Lucr.

2. pren. omahovati, na slabih nogah (na slabem) biti, majati se, slabo urejen biti, ne držati: totaque res vacillat et claudicat Ci., verentur, ne... amicitia quasi claudicare videatur Ci., nec in ullo officio claudicare Ci., claudicat ingenium Lucr., in comoedia claudicamus Q. smo na slabem, fructus claudicat in pedamentis Col., statuerunt melius esse ingressu regem quam imperio regnum claudicare Iust.; poseb. o govoru: si quid in nostra oratione claudicat Ci., nihil curtum, nihil claudicans Ci.; o verznem metrumu: claudicat hic versus Cl.

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

claustra -ōrum, n, poklas. tudi sg. claustrum (vulg. clōstrum, od koder izpos. v nem. Kloster, v sl. klošter) -ī, n (claudere)

1. zaklep, zapiralo, zapah, zatik, ključavnica; v sg.: Petr., Ap., v obl. clostrum: Sen. ph.; v pl.: Val. Max., Petr. idr., claves cum clostris Ca., claustra portarum L., V., O., ianuae Cat., claustra revellere Ci., laxare V., relaxare O., rumpere claustra manu V., cl. pandere Cat., reserare Sil., sub signo claustrisque rei publ. positum vectigal Ci. pod ključ in zaklep, claustra aerarii T., aliquem intra claustra tenere H. pod ključem; pren. zagrada, zavore, vezi, okovi, ovire: Val. Max., Vell., cum vero ego claustra ista nobilitatis refregissem Ci., animus vitai claustra coërcens Lucr., animusque... amat spatiis obstantia rumpere claustra H., servitutis humanae claustra perrumpere Sen. ph., refractis pudoris et reverentiae claustris Plin. iun., custodi claustra oris tui Vulg.

2. kako zapiralo
a) zapornica, zavorna veriga, jez: eo minoris momenti ea claustra esse L., Lucrino addita claustra V., (portui) claustrum obicere Cu. zavorno verigo spredaj razpeti, claustra portūs Cu. zaprt vhod.
b) pokrov, loputa ali zaklop(nica) nad kako odprtino: quasi claustra quaedam mobilia Gell.
c) sklepni žebelj na kakem vojnem stroju: claustrum reserat malleo forti perculsum Amm.
č) voj. obkop, obkop in nasip: suis claustris impeditos turbant T., claustra contrahere T. oklepajočo obkopno črto.

3. zapirajoči predmet, poseb. kraj
a) ograda, obor, kletka, zlasti velika železna (za zveri), zapor: diu claustris retentae ferae L., raro unus aut alter de multis milibus claustra patitur Col. ostane dolgo (dalj časa) živ v kletki (zaporu), domitae fractaeque claustris ferae Plin. iun., leo... in claustra reverti solitus Stat.; pren.: venti circum claustra fremmunt V. okrog zapora v pečinah, okrog oklepajočih pečin, enotuerunt quidam tui versus et invito te claustra sua refregerunt Plin. iun. so prišli (iz svojega zapora) med svet.
b) vrata, zid, stena: intra unum claustrum reservari Eutr.; v pl.: Thebarum claustra Stat., ferrea cl. Mart. vratnice, cl. Daedalea (= labirint) Sen. tr., cl. undae Sil. zapirajoča voda.
c) tesen klanec, ozek prelaz, ozek prehod ali dohod: claustra montium T., claustra maris Sil. ozek dohod k morju, augusti claustra Pelori V. (o sicilski morski ožini).
č) voj. vse, kar brani ali preprečuje dohod do kakega kraja α) pregraja, branišče, (vojaški) tabor, zaklon, „ključ“ do česa: ripa Tanais claustrum... perdomitorum Cu., tunc claustrum pelagi cepit, Pharon Lucan.; v pl.: claustra loci, locorum Ci., Aegypti L., Corinthus, cl. Peloponnesi Vell., in Alpes, id est claustra Italiae Fl., coloniae velut claustra ad cohibendos Galliae tumultus oppositae L., Aegyptus, cl. annonae T. ključ dovoza. β) obmejna trdnjava: Elephantine, claustra olim Rom. imperii T.

Cleanthēs -is, acc. -em in -ēn, m (Κλεάνϑης) Kleant, gr. stoik okrog l. 260, Zenonov učenec in naslednik, doma iz Asa (Assos) v Mali Aziji: Ci., Sen. ph.; pl. apel. Cleanthae -ārum, m Kleantovi pristaši, kleantovci = stoiki: Iuv., Ven. Od tod adj. Cleanthēus 3 (Κλεάνϑειος) Kleantov = stoiški: Cleanthēā fruge Pers. s Kleantovimi nauki, turbae Cl. Kleantovi učenci.

Clearchus -ī, m (Κλέαρχος) Klearh,

1. špart. vojskovodja: Front.

2. tiran v Pontski Herakleji: Iust.

3. peripatetik iz Solov (Soli), eden izmed najučenejših in najizvrstnejših Aristotelovih učencev, napisal je mnogo filozofskih (in menda tudi zgodovinskih) del; ohranjeni so le odlomki: Gell.

Cleobūlus -ī, m (Κλεόβουλος) Kleobul,

1. gr. zemljepisec in zgodovinopisec: Plin.

2. Kleobul iz Linda, Evagorov sin, eden sedmerih gr. modrecev: Aus.

Cleombrotus -ī, m (Κλεόμβροτος) Kleombrot,

1. špart. vojskovodja, l. 371 padel pri Levktrah: Ci.

2. akademijski filozof iz Ambrakije: Ci., Lact., Aug.

Cleōn -ōnis, m (Κλέων) Kleon,

1. slavni aten. demagog po Periklejevi smrti, po poklicu strojar: Ci.

2. gr. retor v Lizandrovi dobi, doma iz Halikarnasa: N.

3. Sicilec v vojski Aleksandra Vel.: Cu.

4. gr. ulivalec medi: Plin.

5. gr. slikar: Plin.

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

clipeus, star. clupeus, -ī, m, redkeje (neklas.) clipeum (clupeum, napačno clypeum) -ī, n

1. okrogel ščit iz medi ali z medjo okovan (prim. parma, scūtum): gestandus peregre clipeus Pl., (Epaminondas) quaesivit, salvusne esset clipeus Ci., cum maximis clipeis... uterentur N., arma clupeus sarisaeque illis L., nec clipei currusve sonant V., bella movet clipeus O., arma his imperata galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., clipeum ingens V., clupeus rotundus est et ex aere Plin.; preg.: clipeum post vulnera sumere O. = kaj prepozno storiti; pren. ščit = zaščita, zaščitnik: Cl.

2. pren. (o ščitastih stvareh)
a) (nebesni) svod: in altisono caeli clipeo Enn. ap. Varr.
b) sončna obla: ipse dei clipeus... mane rubet O.
c) ščitast, okrogel izpodnebnik, ščitast meteor: Sen. ph., Plin.
č) na ščitasti plošči vrezano doprsje, poprsje, medaljon: Plin. (z obl. clupeus), Dig., clipeum argenteum... cum imagine Barcini Hasdrubalis L., clipea inaurata L., decretus est ei clipeus aureus Suet., clipeus auro et magnitudine insignis T.
d) okrogla kovinska plošča, ki so jo spuščali v kurišče: Vitr.

cloāca (cluāca) -ae, f (iz st.lat. clouāca, clovāca: cluere = purgāre) podzemni rov, odtok, odtočni kanal, kloaka, stoka, kjer je deževnica in nesnaga odtekala v bližnjo reko: Col., Plin., Suet., aliquid iacere in cloacam H., aquas cloacis e fastigio in Tiberim ductis siccare L., meministis tum... corporibus civium cloacas refarciri Ci., cloacas facere, detergere L., cloacam purgare, reficere Ulp. (Dig.), cluacas purgare Fr., cloaca foedissima ac pestilens odore taeterrimo Plin. iun.; pren. o človeškem črevesju: clovaca intestini (nom. pl.) Varr. ap. Non.; o trebuhu požrešneža: prolue propere cloacam Pl.; o materinem telesu: Christus non per corporis cloacam effusus ad terram Tert.; preg.: arcem facere e cloaca Ci. = „iz muhe delati slona“, t.j. pretiravati. Poseb. cloāca maxima Vélika kloaka od foruma med Kapitolom in Palatinom do Tibere, zgradil jo je Tarkvinij Prisk: Lact., cloacam maximam, receptaculum omnium purgamentorum urbis, agere sub terram L.

Cloācīna (Cluācīna) -ae, f (cloāca, cluāca iz cluere čistiti) Očiščevalka, Venerin priimek, ker so stale njene podobe tam, kjer so se Rimljani in Sabinci očiščevali z mirtovimi vejami, potem ko so odložili orožje (v vojni zaradi ugrabitve Sabink): Pl., Min., ad Cloacinae (sc. aedem) L., Venus Cluacina Plin., dea Cloacina Cypr., Prud., Cloacinae simulacrum, in cloaca maxima repertum Lact.; v pl.: Tert.

Cloelius (Cluilius) 3 (cluēre) Klelij(ev), Kluilij(ev), ime albanskega, pozneje rim. patricijskega rodu. Poseb.

1. Cluilius Kluilij, zadnji kralj v Albi; po njem se je imenovala Cluilia fossa (fossae Cluiliae ali Cloeliae) Klulijev (Klelijev) jarek: L., P. F.

2. Cloelia -ae, f Klelija, rim. devica, ki je kot talka na čelu sotalk zbežala iz Porzenovega tabora: L., V., Val. Max. idr.

clōnos -ī, f (iz κλών mladika, poganjek) bot. = herba scelerata: Ap. h.

clucidātus 3 (iz *γλυκίδδειν = γλυκίζειν naslajati) „(p)oslajen“ = ljubek, prijeten: Naev. fr.

Cluentius 3 Kluencij(ev), ime rim. rodu, poseb. A. Cluentius Habitus Avel Kluencij Habit iz Larina, ki ga je zagovarjal Cicero: Ci., Q. Od tod adj. Cluentiānus 3 Kluencijev: pecunia Ci., iudicium Q.

Cluvius 3 (prim. Cluvia) Kluvij(ev), ime kampanjskega rodu, ki se je pozneje deloma preselilo v Rim. Poseb.

1. C. Cluvius Gaj Kluvij, rim. vitez: Ci.

2. M. Cluv. Mark Kluvij iz Puteolov, bankir: Ci. ep.

3. M. Cluv. Rufus Mark Kluvij Ruf, rim. govornik, zgodovinopisec in državnik v času ces. Klavdija: T., Suet., Plin. iun.

4. neko Kluvijo (Cluvia) omenja Iuv.