Franja

chersos -ī, f (iz χέρσος celina) kopenska želva (kornjača): feminea Mart.

Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,

1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.

2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).

3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera).

Chīrūchus -ī, m (iz χείρ in ἔχω) Hiruh = „Trdnodržec“, izmišljeno ime v komediji: Pl.

chlōre͡us -eī, acc. -ea, m (gr. χλωρεύς iz χλωρός zelenkast) hlorej, zelenkast ptič, menda zelena žolna ali strnad ali volga: Plin. — Kot nom. propr. Chlōre͡us Hlorej, govoreče ime mladega človeka = „Negodè“, „Zelenko“: V.

choaspītis -tidis, f (*Χοασπῖτις) hoaspitida, dragulj iz Hoaspa: Plin. — Soobl. choaspītēs -ae, m hoaspit: Isid.

Choerilus -ī, m (Χοιρίλος) Hojril iz Jasa, dvorni pesnik Aleksandra Vel., ta ga je baje za vsak dober verz nagradil z zlatom: H., Cu., Aus.

Chrȳsippus -ī, m (Χρύσιππος) Hrizip,

1. Pelopov in Danaidin sin: Hyg.

2. slavni stoik iz Kilikijskih Solov (Solī), živel od l. 290 do 210, Zenonov in Kleantov učenec, izumitelj silogističnega verižnega sklepa (sōrītēs): Ci., H. idr.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph. vsi Zenonovi in Hrizipovi pristaši = vsi stoiki.

3. zdravnik iz Knida v času Aleksandra Vel.: Plin.

4. učeni Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.

5. Chr. Vettius Hrizip Vetij, arhitekt, osvobojenec arhitekta Kira: Ci. ep., Q. — Od tod adj. Crȳsippēus 3 (Χρυσίππειος) Hrizipov, po kakem Hrizipu poimenovan: haec Chrysippea sunt Ci. ali sophisma Chr. Hier. stoika Hrizipa; subst. Chrȳsippēa -ae, f(sc. herba) hrizipovka, po svojem najditelju (menda zdravniku) Hrizipu imenovana rastl.: Plin.

Chthonius -iī, m (Χϑόνιος Domačin) Htonij,

1. Kentaver: O.

2. eden od mož, ki so zrasli iz zmajske setve: Hyg.

chȳmiātus 3 (iz χυμίον tekočina, sok) sočen, tekoč, razpuščen: Plin. Val.

cibus -ī, m

1. jed(ilo), hrana, živež: Pl., Ter., Varr. idr., in cibo et vino Ci. v jedi in pijači, cibus et potio Ci., L. idr., c. gravis Ci., acer, mollis, levis Cels., levis et facilis Plin. iun. lahka in preprosta, dulcis V., vilis H., conferti cibo Ci. cibum sumere N., Plin. iun. ali capere Ci. ep., S., Lucr. zauživati, cibo se abstinere N., cibos ministrare T. jedi na mizo prinašati, cibos potusque gustu explorare T., non multi cibi hospitem accipies, multi ioci Ci. ep. ki mu ni do (mnogih) jedi, pač pa do (mnogih) šal, (homo) cibi minimi, plurimi Suet. ki malo (veliko) poje; occ.
a) (živalska) hrana, krma, piča, klaja: animalia cibum oris hiatu et dentibus capessunt Ci., cibo uti N. (o konju) jesti, aves cibis ali bovem cibo abstinere Col., cibum capere nolle Plin. (o psu) žreti ne hoteti, (cani, porco) cibum obicere Sen. ph., Plin.
b) vaba, nastava: cibi fallaces O., cum tenues hamos abdidit ante cibus Tib.

2. hranilo, redilo, živilo: animalis Ci. ki jo pljuča vsrkajo iz zraka, esse maioris ali maximi cibi Varr. (o jedeh); poseb. mezga: Ci. (De nat. deor. II, 55, 137); redilni sok za rastl.: Lucr. (I, 352), Plin. (XVII, 2, 2, 12).

3. pren. hrana: quasi quidam humanitatis cibus Ci., c. furoris O., causa cibusque mali O. kar povzroča zlo in ga goji.

4. uživanje jedi: omnis cibus causa cibi est O.

cicarō -ōnis, m (menda reduplicirana tvorba iz cārus) poimenovanje dečka, iz besedne zveze = porednež, razposajenec: Petr., = ljubček: Petr.

cīcī, n, indecl. (gr.κίκι) egipt. drevo kloščevec: Plin.; iz njegovega sadu so stiskali odvajalno olje, oleum cīcinum (ἕλαιον κίκινον) kloščevčevo olje: Cels., Plin.

cicindēla -ae, f (po reduplikaciji iz candēre)

1. kresnica: Plin., Isid.

2. steklena oljenka, oljna svetilka: Isid. — Soobl. cicendula -ae, f: Serv.

cicūta -ae, f

1. (velika) trobelika, lajnež, strupena rastl.; njeno seme in listje so starodavniki uporabljali za hladilni obkladek proti vročici, njen sok, ki v večji količini povzroči smrt, pa, zmešan z medom, za zastrupljanje: Lucr., O., Plin. idr., quae poterunt umquam satis expurgare cicutae H. (kot hladilo „pesniške vročice“), cicutis alium nocentius H., mala tollet anum vitiato melle cicuta H., sorbitio tollit quem dira cicutae Pers. = Sokrata, ko je izpil čašo trobelikovca.

2. steblo trobelike, ki so ga uporabljali za piščali: Lact., cavas inflare cicutas Lucr., est mihi disparibus septem compacta cicutis fistula V.; met. iz trobelikinega stebla narejena piščal: hac te nos fragili donabimus ante cicuta V. — Kot nom. propr. Cicūta, -ae, m Kikuta, govoreče ime oderuha: H.

cieō -ēre, cīvī, citum (prim. gr. κίω grem, κινέω gibljem, gonim, κῑ́νυμαι gibljem se, lat. citus, citāre, sollicitus)

1. ganiti (gibati), premakniti (premikati): orbis cietur Ci. se giblje, inanimum est omne, quod pulsu agitatur externo; quod autem est animus, id motu cietur interiore et suo Ci., puppes sinistrorsum citae H. naravnane, obrnjene na levo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animo c. L. silno moč strasti iz globočine duše dvigniti; occ.
a) izraz pri šahu: calcem ciere Pl. kamenček potegniti, vleči.
b) jur.: herctum (sup. glag. hercīscō) ciere Ci. dediščino deliti.
c) voj.: pugnam ciere (skoraj samo o poveljniku ali prvoborcu) boj v tek spraviti (spravljati), boj spodbuditi (spodbujati), spet in spet pričenjati ali podžigati, vzdrževati, ne odnehati od boja: principes utrimque pugnam ciebant L., pauci... penetravere ad Porum acerrime pugnam cientem Cu., Sacrovir... pugnam pro Romanis ciens T., hi sude pugnas... cient Sil., bellum (= pugnam) inter primores duces acerrime c. Iust.
č) stres(a)ti, pretres(a)ti, vzburkati: absurdoque sono fontīs et stagna cietis Poeta ap. Ci., loca vocibus... sonituque cientur Lucr., tonitru caelum omne ciebo V., c. imo aequora fundo V., (mare) venti et aurae cient L.

2. osebe poz(i)vati, (po)klicati: aere (s trobljo) c. vivos V., Narcissum T., singulos nomine ciens T., lugubri voce Acerbam ciet Iust.; poseb. duhove rotiti: certis carminibus cieri ab inferis animas Lact.; occ.
a) na pomoč (po)klicati: nocturnosque ciet manes carminibus V., luctificam Alecto dirarum ab sede dearum infernisque tenebris ciet V., vipereasque ciet Stygia de valle sorores (= Furias) O., non homines tantum, sed foedera c. L. za pričo poklicati.
b) klicati, poz(i)vati na vojsko ali na boj, na vojsko (s)klicati ali zb(i)rati: Vell., Sil., Amm., ab ultimis subsidiis cietur miles L., ad arma ciere L., primores Argivorum coeperat ad sese Troia ciere viros Cat., ad belli munia militem c. T., quos (Germanos) cum maxime Vitellius in nos ciet T.

3. pren.
a) po imenu klicati, imenovati: Lucr. idr., animam... magna supremum voce ciemus V., triumphum (= „io triumphe“) nomine c. L., „triumf“ vpiti, modo nomina singulorum, modo centuriam T.; drž.pr.: patrem ciere L. očeta imenovati, consulem patrem, avum L. konzula za očeta, deda imenovati.
b) vzbuditi (vzbujati), dvigniti (dvigovati), povzročiti (povzročati), povod dajati čemu, delati kaj: ex corporis totius natura... varios motus cieri Ci., qui tantas iam nunc procellas, proelia atque acies iactando inter togatos ciet L., c. seditiones, vanos tumultus L., bellum L., Iust. začenjati, belli simulacra V. navidezni boj, stragem V. poboj izvršiti, Martem V., terrores Sen. tr., mare acriore vento concitatum fluctus ciere Cu., lacrimas c. V. solze točiti; poseb. kak glas zagnati: Ph., Vell., voces varias Lucr., voces truces Ap., tinnitūs V., tenues tinnitūs aere Cat. žvenkljati, gemitūs V. vzdihovati, singultus ore Cat. ihteti, longos fletus V. dolgo jokati, mugitūs V. (za)rjuti, raucum murmur V. votlo žuboreti; occ. medic. vzdražiti, omečiti, pospešiti (pospeševati), (po)gnati na kaj (npr. na vodo): alvum Col., Plin., cita alvus Cels. driska, ciere menses (menstrua) Plin., menses et sudores Plin., urinas Plin.

Opomba: V zloženkah prestopi ta glagol pogosto v 4. spregatev, npr. acciō (conciō) -īre -īvī -ītum; pesniki in poznejši pisci so od tod tvorili oblike nezloženega glag.: cio Mart., cit Col., cimus Lucr., ciant, ciuntur Ap.

cilibantum -ī, n (iz κιλλίβας, prim. cilliba) okrogla (miza) nalivalnica: Varr.

Cilicēs -um, acc. nav. -as, m (Κίλικες) Kiličani, preb. južnega maloazijskega obrežja nasproti Cipra, sloviti gusarji: Ci., C., N. idr., Cilices Clitae T. Kiličani Kliti, divji kilikijski gorjanci. Redek sg. kot apoz. Cilix -icis, m (Κίλιξ) Kiličan, kiliški: crocus Lucr., Cil. Taurus O., tonsor Mart., Tamira T.; k temu fem. Cilissa -ae(Κίλισσα) Kiličanka, kiliška: spica rumenec = žafran: O. ali pa žafranovo olje: Pr. — Od tod adj.

1. Cilicius 3 (Κιλίκιος) kilikijski, kiliški: Cil. portae N., Plin. (prelaz na Tavru), Cil. mare Cu., Plin., vela Ulp. (Dig.) iz kilikijske kozje dlake; subst.
a) Cilicia -ae, f(sc. terra, Κιλικία, sc. γῆ) Kilikija: Ci., C., N., L. idr.
b) cilicium -iī, n (κιλίκιον) kiliška odeja, kiliška preproga, kiliško pregrinjalo iz kozje dlake: Sis. ap. Non., Varr., L. idr., coria, cilicia, saccos imperavit Ci.; occ. raševinasta obleka kot znamenje pokore: Vulg.

2. (iz Cilicia) Ciliciēnsis -e kilikijski: praetor, provincia Ci. ep., legio C.

Cimbrī -ōrum, m (Κίμβροι) Kimbri (Cimbri), germ. ljudstvo, ki je po mitu v 2. st. zaradi dviga Severnega morja odrinilo iz svojih bivališč proti jugu; l. 113 so premagali konz. Gneja Papirija Karbona pri Noreji, l. 103 pa jih je Marij porazil pri Vercelah: Ci., C., T. idr.Redek sg. Cimber -brī, m Kimber Cimber): Val. Max., Q., kolekt.: Cl. Kot adj.= kimbrski (cimbrski): Cimbro triumpho O. nad Kimbri. Kot priimek: L. Tillius Cimber Lucij Tilij Kimber (Cimber), eden izmed Cezarjevih morilcev: Ci. — Od tod adj. Cimbricus 3, adv. -ē kimbrski (cimbrski): Vell., Fl., scutum Ci. (kot izvesek neke prodajalnice na forumu), bellum Plin., Front., Cimbrice loqui Ps.-Q.

cincinnātus 3 (po zgledu pt. pf. iz cincinnus izveden adj.) kodrastih las, kodrast, kodrav: moechus Pl., consul, ganeo Ci., stellis iis, quas Graeci cometas, nostri cincinnatas vocant Ci. lasate zvezde, repatice. Kot nom. propr. Cincinnātus -ī, m Cincinat = Kodrež, Koder, Kodrè, Kodroglavec, priimek rodbine Kvin(k)cijevega rodu. Poseb. L. Quin(c)tius Cin. Lucij Kvin(k)cij Cincinat, consul suffectus l. 460, diktator l. 458, na to častno mesto poklican naravnost od oranja na polju, zastopnik starorim. preprostosti in pravičnosti: Ci., L., Val. Max.

cīnctus -ūs, m(cingere)

1. prepasovanje, opasovanje: cotidiani cinctus Plin., Gabīnus cinctus ali c. Gabīnus V., L. idr. gabijsko opasovanje, poseben način nošenja toge, baje vpeljano iz Gabijev, običajno posebno pri nabožnih svečanostih: čez levo ramo viseči rogelj podpasane toge so potegnili pod desno pazduho na prsi.

2. met. pas, predpasnik, kakršne so nosili Rimljani pod togo preden je prišla v splošno rabo (semitska) tunika: Varr., Plin., Suet., Stat., Ap.