Franja

camilla -ae, f in camillus -ī, m (če sta lat. besedi pristni, potem sta iz istega korena kakor Camēna, verjetneje pa sta semit. izvora, kakor gr. καδμῖλοι, κασμῖλοι = dečki, ki so stregli pri skrivnem samotraškem bogoslužnem obredu, prim. fen. Qadmīl božji sluga = Καδμῖλος = Ἑρμῆς)

1. iz neoporečnega zakona svobodno rojena poštena deklica oz. deček ali mladenič, in ker so smele pri bogoslužju sodelovati le take osebe, mlada žrtvena strežnica oz. mlad žrtveni strežnik, sluga (plemenitega rodu): Pac. ap. Varr., Varr. idr. slovničarji, Romani pueros et puellas nobiles camillos et camillas appellant, flaminicarum et flaminum praeministros Macr.

2. mlad nasploh: Poeta ap. Q. — Kot nom. propr.
a) Camillus -ī, m Kamil, priimek rodu Furijev. Poseb. M. Furius Camillus Mark Furij Kamil, ki je l. 395 kot diktator osvojil mesto Veje in rešil Rim pred vpadi Galcev: Ci., L.; od tod pl. Camilli Ci., V., H. možje, kakršen je bil Kamil, Kamili; pren.: alter Camillus Cl. ali novus Camillus L. = rešitelj domovine.
b) Camilla in v star. obl. Casmilla -ae, f Ka(s)mila, hči volskovskega kralja Metaba, ki je zrasla v sveti Dianini službi; kot Turnova tovarišica je padla v boju z Enejem: V.

Campānia, -ae, f (iz *Capānia, sor. s Capua; le po ljudski etimologiji iz campus) Kampanija

I. (zdaj Campania), cvetoča in rodovitna pokrajina v srednji Italiji z glavnim mestom Kapuo in rekama Volturnom ter Lirisom; meji na pokrajino Lacij: Varr., L., O., Pr. idr., Campania terra Tib. Od tod adj.

1. Campānicus 3 kampanski: aratra, serta Ca., peristromata Pl.

2. Campānus 3 kampanski: Capua Luc. fr., urbs (= Capua) V., colonia (= Capua) Ci., ager Ci., agri Varr., arrogantia, ferocia Ci., luxuria, populus, mulier, matres L., via Vitr., Suet., odsek Apijeve ceste, pons H., Plin. čez reko Savono, morbus H. nekakšne bradavice, kožna bolezen, razširjena v Kampaniji; subst.
a) Campānī -ōrum, m Kampanci, tudi Kapuanci, preb. Kapue: Ci.
b) campāna -ae, f α) (sc. libra) tehtnica s premakljivo utežjo: Isid. β) zvon: Plin., Eccl.

3. Campāns (Campās) -antis kampanski: genus Pl.

— II. okolica mesta Rima, današnja Campagna (di Roma): Porph.

campester -stris -stre (campus)

1. ravninski, poljanski, v ravnici, na poljani, raven, položen: iter C. položna, loca campestria N., L., oppidum L., hostis L. vajen boja na ravnem, barbari L., Scythae H. iz step. Kot subst. campestria -ium, n poljana, ravan, ravnica: populi pauca campestrium insederunt T. malo ravninskih mest.

2. z Marsovega polja, na Marsovem polju
a) kot volišču: quaestus Ci., patres aedilitatem Quinctio gratia campestri dederunt L. po svojem vplivu na volišču, certamen campestre L. volilni boj, campestrem experiri temeritatem Val. Max.
b) kot vežbališču za mladež: ludus campester Ci., exercitationes Suet. telovadne vaje na Marsovem polju, campestria arma H. telovadno orodje; od tod subst. campestre -is, n (sc. velamentum) predpasnik, zastor, kakršnega so si opasali rim. mladeniči, kadar so se goli urili na Marsovem polju; poleti so ga nosili namesto tunike pod togo: It., Mytilene... facit, quod... campestre nivalibus auris H.

campsō -āre (iz gr. κάμπτω) objadrati: Leucatum Enn. ap. Prisc.

camptaulēs -ae, m (iz gr.) igralec na ukrivljeno piščal: Vop.

canālis¹ -is, abl. -ī (pri Ap. -e), m, redkeje f (prvotno adj. iz canna)

1. kar je cevasto = cev, žleb, prekop, jarek: Ca., Varr., Vitr. idr., ilignis potare canalibus undam V., aqua canalibus immissa C., manu canales facere Sen. ph. vodne prekope narediti, in medio (foro) canalis Pl. jarek, speljan do greznice, c. in Capitolio L.; canalis rov v rudnikih: Plin.; pesn. trstna cevka: mella harundineis inferre canalibus V.; pren.: aciem velut canali dirigere Plin. = naravnost, tako tudi canale directo Ap.; tek (tok) govora: pleniore canali fluere Q.

2. arhit.
a) žlebič na stebrni glavi: Vitr.
b) canalis fundi batni žleb pri katapultu: Vitr.

3. medic.
a) opornica, v katero se dene obvezana noga: Cels.
b) cervix (vulvae), quem canalem vocant Cels., c. animae Plin. sapnik.

5. agr. korito pri oljni stiskalnici: Col.

6. bot. rebrce na listu, listna žila: Plin.

cancamum -ī, n (gr. κάγκαμον) kavčuk, gumi, cedika iz neke vrste balzamovega grma: Plin.

cancellī -ōrum, m (demin. cancer¹)

1. omrežje, mreža, okrižje, ograja, pregrada, ograje, pregrade: Col., Icti., cancelli scenici Varr., cancellis primos inseruisse pedes (v gledališču) O., tantus ex fori (iz sodišča) cancellis plausus excitatus Ci., c. fenestrarum Aug.; o mrežasti slonji koži: Plin. Sg. cancellus: Ulp. (Dig.).

2. pren. meje: si extra hos cancellos egredi conabor, quos mihi ipse circumdedi Ci., certarum rerum forensibus cancellis circumscripta scientia Ci., praetori... circumdati cancelli videntur in sua provincia Ci., intra cancellos coniecti pugnare cogebantur Auct. b. Afr. na omejen prostor, cancelli severitatis Cod. Th.

cancer¹ -crī, m (iz *carcer) omrežje, mreža, okrižje, ograja: inter Orci cancros Ap., cancri dicebantur ab antiquis qui nunc per diminutionem cancelli P. F.

candeō -ēre -uī (prim. gr. κάνδαρος ogelj, lat. candēla, cicindela, candidus, accendo, incendō)

1. beliti se, beleti, svetel (bel) biti, bleščati se, svetleti, svetiti se: candet ebur soliis Cat., ubi... super lectos canderet vestis eburnos H.; pogosto pt. pr. candēns -entis: circus Ci. (Arat.) Rimska cesta, luna Ci., Vitr., candens corpore taurus Varr. ap. Non., c. taurus, vacca V., candenti corpore cycnus V., c. elephantus V. slonovina, ebur, lilia O., lacerti Tib., humeri H., villa H. iz bleščečega marmorja, saxa candentia H. skale, ortus c. Tib. jutranja zarja.

2. occ. belo žareti, razbeljen biti, žerjaviti se: Varr., Col., candens ferrum Lucr., candenti carbone capillum adurere Ci. z živim ogljem, candens favilla V. živ, tleč pepel.

3. pren. žareti: rubro ubi cocco tincta vestis canderet H., candentior Phoebus Val. Fl.

candētum -ī, n (iz kelt. kand sto) pri Galcih površina 100 kvadratnih čevljev pri mestnih in 150 pri vaških zemljiščih: Col.

candidātus 3 (iz candida, sc. toga) belo oblečen, v belo togo odet: Prud., candidatus cedit hic mastigia Pl., vectores nautaeque candidati Suet. Od tod subst. candidātus -ī, m

1. kdor se poteguje za državno (častno) službo, kandidat (ker so ti hodili okrog v belih togah): Varr., T. idr., officiosissima natio candidatorum Ci., c. consularis, praetorius, tribunicius Ci. kandidat za konzulsko, pretorsko, tribunsko službo, c. consulatūs L. epit., Suet., quaesturae Suet., sacerdotii Sen. ph., c. Caesaris Vell. ki ga je Cezar (cesar) posebej priporočil, od tod preg.: petis tamquam Caesaris candidatus Q. = zavedajoč se uspeha; c. principis Ulp. (Dig.) = kvestor, ki ga je izvolil sam cesar, da je prebiral ces. govore in odgovore = quaestor T., Suet., quaestor candidatus Suet., Lamp.; candidatus = ki ima ius togae candidae: Cod. Th.; redkeje candidāta -ae, f kandidatka za kaj, prošnjica za kaj: sacrificii Ps.-Q.

2. pren. kdor se poganja ali stremi za čim, stremljivec za čim, čakalec na kaj: c. non consulatūs tantum, sed immortalitatis et gloriae Plin. iun., eloquentiae Q., crucis Ap. ki bo kmalu križan, c. socer Ap. ki bi rad postal tast, c. aeternitatis Tert., philosophiae Symm.

canīnus 3 (canis)

1. pasji, za psa: lac O., Plin., latratus Val. Max., adeps, caput, fel, lingua Plin., far Iuv. pirin kruh za pse, stercus Iuv., cadaver Aur., scaeva Pl. ugodno znamenje iz pasjega laježa ali srečanja s psom; subst. canīna -ae, f (sc. caro) pasje meso, psetina: Auctor ap. Varr.

2. pren.
a) psu ali čemu pasjemu podoben: prandium Varr. ap. Gell. zajtrk brez vina, dentes Cels., Plin. podočniki, urtica Plin., littera Pers. ali lingua Luc. ap. Char. renčeč, vocis sonitus Cael. lajajoč.
b) pasje narave, pasji po značaju
a) lajav, ujedljiv, zbadljiv: canino ritu Luc. fr., latrare canina verba in foro O., c. ingenium Petr., studium (jezičnih odvetnikov) Col., c. eloquentia Q., c. forensis eloquentia Hier.
b) nesramen, ciničen: nuptiae Hier., philosophi Aug. kiniški, caninae aequanimitatis stupor Tert.

canistra -ōrum, n (izpos. κάναστρον) iz bičja ali trstike spletene košarice za kruh, sadje, cvetje: Ci. ep., V., H. idr., in patulis redolentia māla canistris O. — Pozna soobl. canistrī -ōrum, m: Pall.

canna -ae, f (izpos. κάννα)

1. trst, trstika, mali rogoz, sirčica: c. palustris O., flexae c. O. venec iz bičja, dispar septenis fistula cannis O. trstna piščalka, cannae Col.; trstje za pokrivanje streh, oblaganje sten: Veg.

2. met.
a) piščal iz trstike, trstenica, trstenka: citharae submittere cannas O.; od tod Canna dea Ap. boginja Kana = Nimfa Siringa (pri O.).
b) nožek iz trstike: Col., Pall., Marc.
c) čolnič, gondola: c. Micipsarum Iuv.
č) c. gutturis, pulmonis dušnik, sapnik: Cael. — Kot nom. propr.: amnis Canna: Marcius ap. L. reka Kana, „Trstikovec“ = Avfid, ob katerem je stal trg Cannae -ārum, f Kane, „Trstenik“, „Trstje“, kjer je Hanibal l. 216 hudo porazil Rimljane: Ci., L. idr.; apel.: Capuam Hannibali Cannas fuisse L. druge Kane = tako pogubna Hanibalu kakor Kane Rimljanom. Od tod adj. Cannēnsis -e kanski, pri Kanah: pugna Ci., C., N., clades L., exercitus L. vojska, pobita pri Kanah, animi Sil. duše padlih pri Kanah; preg.: Cannensis pugna Ci. mesarsko klanje kakor pri Kanah; pugna Cannensis Ci. (o Sulovem klanju); non praetoris convivium, sed Cannensis pugnae nequitia Ci.; subst. Cannēnsēs -ium, m Kanci, preb. Kan: Plin.

canthariās -ae, m (iz κανϑαρίς španska muha) kantarij, neki dragulj s podobo španske muhe: Plin.

cantharis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. κανϑαρίς)

1. španska muha, poseb. strup, ki se pridobiva iz nje: Val. Max., cantharidum succi O. strupen sok iz španskih muh, cantharidas sumpsisse dicitur Ci. Soobl. cantharida -ae, f: Isid.

2. žitni črv, žižek: Plin.

canthērius (cantērius) -iī, m (najbrž iz gr. κανϑήλιος tovorni osel)

1. konj skopljenec, rezanec: Varr. idr., cantherius distat ab equo, quod capus (kopun) a gallo Paul., cantherii albi Ci. belci; occ. zaničlj. = mrha, kljuse: Pl.; met. o oslu: Tert.; o zaspanem, uživanja ljubezni nesposobnem človeku: quamquam vetus cantherius sum, mihi nunc... adhinniret Pl.; preg.: minime cantherium in fossam L. nikar s konjem v jarek = nikar tako nápak delati.

2. pren.
a) brajdišče = kolišče s prečnicami za privezovanje vinske trte: Col., Plin.
b) arhit. škarnik, špirovec: Vitr.
c) jermenasta priprava (jermenje) za zdravljenje bolnega konja: P. Veg.

cānus 3 (iz *casnos; prim. sab. cascus siv od starosti, star, lat. cariēs iz *casiēs)

1. siv, pepelnat, belkast: aequora Enn. fr., mare Plin. iun., aqua O., cani fluctus Ci. penasti, c. nix Lucr., H., grandine canus Athos, c. lupus, cana pluma cycni O., seges O. rumena setev, gelu V., December Mart. (ker je v tem mesecu narava siva); poseb.: cani capilli H., O., Ph., crinis Cat., O., caput Pl., O., Cat., Tib., barba Mart.; kot subst. cānī -ōrum, m (sc. capilli) sivi lasje: Val. Max., Sen. ph., non cani, nun rugae auctoritatem arripere possunt Ci., posuitque ad tempora canos O., anum simulat falsosque in tempora canos addit O., cani venerandi Sen. tr.; od tod

2. siv, sivolas = star, starikav, starodaven, častivreden, častitljiv: anilitas, senecrus Cat., Veritas Varr. ap. Non., Fides et Vesta, canae penetralia Vestae V., quidam bene canus Sen. ph., saecula c. Mart.

capella -ae, f (demin. capra) kozica, koza: veniunt ad mulctra capellae H., simae capellae V.; capella scite facta et venuste Ci. kipec v podobi koze; pren. Kapela, zvezda v Vozniku, ki vzide 1. maja: Plin., Oleniae sidus pluviale capellae O. — Kot nom. propr. Capella -ae, f Kapela, ime več rim. rodov, poseb.

1. Capella, rim. elegik, Ovidijev sodobnik: clauderet imparibus verba Capella modis O.

2. Statilius Capella Statilij Kapela, rim. vitez v Vespazijanovem času: Suet.

3. Cap. Antistius Kapela Antistij, jezikoslovec (litterator) v Komodovem času: Lamp.

4. Martianus (Marcianus) Minneus Felix Cap. Marcijan Minej Feliks Kapela iz Madavre v Afriki, učeni slovničar v 2. pol. 5. st. po Kr.: Cass. — Od tod adj. Capelliānus 3 Kapelov, kapelski: Mart.