Franja

persōna -ae, f

1. igralčeva krinka, maska, ličilo, obrazína: Varr., Iuv., Mart., Val. Max. idr., comica Q., tragica Ph., cretea Lucr. (ker je bila nav. glinena), personae repertor H., ut ex personā mihi ardere oculi hominis histrionis viderentur Ci.; takšne maske iz živalskih glav, iz terakote ali marmorja so krasile poslopja in vodomete: Lucr., Mart., Plin., Ulp. (Dig.).

2. meton. oseba, značaj, vloga (v gledališki igri): Q., militis Ter., in persona lenonis imitari aliquem Ci., persona de mimo Ci. igralec v mimični igri, komedijant, komični (komiški) glumač.

3. metaf.
a) značaj, vloga (v življenju): Plin. iun., Amm., Lamp., accusatoris, petitoris Ci., aliquam personam ferre L. ali gerere, praebere, tenere Ci. igrati, personam capere, induere, sumere Ci., naspr. personam abicere, deponere Ci., abiecta quaestoris persona comitisque sumpta Ci., musice abest a principio personā N. se ne ujema s knežjim (cesarskim) dostojanstvom.
b) osebnost, oseba, individualnost, indivíduum, posameznik: pacifica Ci., regis Iust. kraljeva oseba, kralj kot tak, haec fuit altera persona, sed tamen secunda N. druga glavna oseba, quid aptum sit personis, temporibus, aetatibus Ci., personā soceri mei Ci. v osebi mojega tasta, ex personā poëtae Vell. v osebi pesnika = kot pesnik, certis personis et aetatibus Suet. ljudem določenega položaja in določene starosti.
c) kot gram. t.t. oseba: Varr., Q.

Phaedrus -ī, m (Φαίδρος) Fájdros

1. Sokratov učenec: Ci.

2. epikurejski filozof v Atenah, Ciceronov učitelj: Ci.

3. Avgustov osvobojenec, po rodu Tračan, pisatelj znanih basni po Ezopovem vzoru.

4. objesten lat. pesnik: Mart.; ali je istoveten s Fajdrom št. 3, ni znano.

Phalaecus -ī, m (Φάλαικος) Falájk

1. gr. pesnik, po katerem se hendecasyllabus imenuje carmen Phalaecium (Phalaecum) ali Phaleucium Falajkov verz (Falajkov enajsterec): Aus.

2. tiran v Fokaji (Phocaea); od tod adj. Phalaeceus 3 Falájkov: nex O.

Pherecratēs -is, m (Φερεκράτης) Ferekrát

1. neki starec iz Ftije, baje Devkalionov potomec: Ci.

2. neki pesnik starejše atiške komedije, starejši kot Aristofan; po njem se imenuje tudi verz metrum Pherecratīum ali Pherecratīon (Φερεκράτειος) Ferekrátov verz, ferekratêjski (ferekrátski) verz, ferekratêj: razni slovničarji.

Philodēmus -ī, m (Φιλόδημος) Filodém, slavni epikurejski filozof in pesnik, Ciceronov sodobnik: H.

Pīsandros in Pīsandrus -ī, m (Πείσανδρος) Pizánder (Pejzánder), grško moško ime, poseb.

1. eden od Penelopinih snubcev: O.

2. atenski demagog iz Aharne, zelo dejaven v drugi polovici peloponeške vojne: Iust.

3. spartanski vojskovodja v bitki pri Knidosu: N.

4. grški pesnik z otoka Rodos, avtor epa z naslovom Ἡράκλεια: Q., Macr., Hyg.

Pitholeōn -ontis, m Pitoleónt, zmerljivi pesnik z Rodosa, Horacijev sodobnik: H.; morda istoveten s Pitolajem (Pitholāus), ki je po Suet. Cezarja napadal z obscenimi epigrami.

Plautius (vulg. Plōtius) 3 Plávtij(ev) (Plávcij(ev)), Plótij(ev) (Plócij(ev)), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani predstavniki tega rodu so:

1. M. Plautius Silvanus Mark Plavtij Silvan, ki je kot ljudski tribun s svojim zakonom (lex Plautia Papiria) končal zavezniško vojno: Ci.

2. L. Plotius Lucij Plótij, pesnik: Ci.

3. Plotius Tucca Plótij Tuka, pesnik, Vergilijev prijatelj. Kot adj. Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): lex Plautia (Plotia) S., Ci. fr., enako tudi samo Plotia Ci. ep.; rogatio Plotia (Plautia) Suet., Gell. — Od tod adj. Plautiānus (Plōtiānus) 3 Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): bona Plotiana Ci. (nekega) Plotija, fabulae Gell.

Pōlliō (Pōliō) -ōnis, m Pólio (Polión), priimek več rimskih rodov. Poseb. znana sta

1. C. Asinius Pōlliō (tudi Pōlio) Gaj Azinij Polio(n), rimski državnik, vojskovodja, zgodovinopisec, pesnik, kritik, ustanovitelj prve javne knjižnice, Avgustov, Horacijev in Vergilijev prijatelj. Kot Cezarjev pristaš je sodeloval v bitki pri Farzalu, po Cezarjevem umoru je stopil na Oktavijanovo stran, bil l. 40 konzul in l. 39 je triumfiral nad Ilirci; po tem triumfu je živel umaknjeno kot zasebnik in umrl l. 4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. (Dial.), Cat., Plin., Vell.

2. Trebellius Pollio Trebelij Polio(n), eden od šestih kasnejših rimskih zgodovinopiscev, avtor zgodovine cesarstva od cesarja Hadrijana (vladal 117—138 po Kr.) do cesarja Karina (vladal 283—285 po Kr.): Vop.

Ponticus -ī, m Póntik, rimski pesnik, Ovidijev in Propercijev prijatelj: O., Pr.

Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.

2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.

3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.

5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.

6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. — Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši).

Prūdentius -iī, m Prudéncij, s polnim imenom Aurelius Prudentius Clemens Avrelij Prudencij Klemen(s) (Klement), krščanski pesnik iz mesta Kalaguris v Hispaniji (druga polovica 2. st. po Kr.): Sid.

Quīntīlius 3, starejše Quīnctīlius Kvin(k)tílij(ev), ime starega rimskega patricijskega rodu, ki je izviral iz Albe. Njegova najbolj znana predstavnika sta

1. P. Quintilius Vārus Publij Kvintilij Var, konzul l. 13, od l. 5 po Kr. namestnik v Germaniji, padel l. 9 po Kr. v boju zoper Arminija v Tevtoburškem gozdu: T., Suet., Val. Fl.

2. Quintilius Vārus Kvintilij Var, rimski pesnik iz Kremone, Vergilijev in Horacijev prijatelj, zgled odkritosrčnega umetniškega kritika, umrl l. 23: H. Kot žensko ime Quīn(c)tīlia -ae, f Kvin(k)tílija: Cat.

Rabīrius 3 Rabírij(ev), ime rimskega rodu, katerega najznamenitejši predstavniki so

1. C. Rabīrius Postumus Gaj Rabirij Postum, rimski senator; ko je bil l. 63 obtožen de perduellione zaradi smrti Lucija Apuleja Saturnina, ga je na sodišču branil Cicero z govorom, ki je še ohranjen: Ci., Aur.

2. C. Rabirius Postumus Gaj Rabirij Postum, posinovljenec prejšnjega, je bil tožen de repetundis; branil ga je Cicero (govor je ohranjen): Ci., C., Suet.

3. C. Rabirius Gaj Rabirij, dober epski pesnik, ki je živel v času Vergilija: Q., Sen. ph., Vell., magni Rabirius oris O. — Od tod adj. Rabīriānus 3 Rabírijev: domus Ci. ep.

Rhintōn -ōnis, m (Ῥίνϑων) Rínton (Rintón), grški pesnik iz Tarenta, ki je tragične teme opeval na vesel način: Varr., Ci., Col.

Sabīnus -ī, m Sabín (= Sabínec), in Sabīna -ae, f Sabína (= Sabínka), rimski priimek, zlasti Popejevega rodu. Poseb.

1. sicer neznan Horacijev prijatelj: H.

2. Aulus Sabinus Avel Sabin, pesnik, Ovidijev prijatelj: O.

3. Iulius Sabinus Julij Sabin
a) retor, sodobnik Seneke starejšega: SEN. RH.
b) Lingonec, ki je ob Civilisovi vstaji galska plemena dvignil k uporu zoper Rimljane in si nadel naslov Caesar. Po porazu se je zatekel v podzemne prostore nekega podeželskega dvorca, kjer je s svojo zvesto soprogo Eponino živel devet let; naposled so ga ulovili in ga po Vespazijanovem ukazu usmrtili v Rimu: T.

4. Masurius Sabinus Mazurij Sabin iz Verone, učenec Kapitona (Ateius Capito), pravnik, avtor del s področja prava in starinoslovja; živel je v času cesarjev Tiberija in Nerona: COD. I. Njegovi učenci in nasledniki se imenujejo Sabīniānī -ōrum, m sabín(ov)ci: ECCL.

5. Vespazijanov brat: SUET.

6. Poppaea Sabina Popeja Sabina
a) Neronova soproga: T., SUET.
b) njena mati: T.

Sēdigitus -ī, m in Sēdigita -ae, f (sex in digitus) šestprsten, šestprstna, šesteroprsten, šesteroprstna, kot rimski priimek Sedígit = Šestprstnik (Šesteroprstnik), Šestprstnica (Šesteroprstnica): M. Corani ... filias duas ... Sedigitas accipimus appellatas PLIN., G. Volcatius Sedigius Gaj Volkacij Sedigit (Šesteroprstnik), rimski pesnik: GELL.

serēnus 3 (iz *kseresnos, indoev. kor. *qser- goreti; prim. skr. kṣāraḥ goreč, jedek, kṣā́yati gori, gr. ξηρός, ξερός suh, lat. serēscere posušiti se)

1. jasen, veder, svetel, bister, čist, ne(s)kaljen (naspr. nubilus, nebulosus, imbricus): VARR., PH. idr., caelo sereno CI. EP., V., H., O., LUCR., PLIN., caeli in regione serena V., serena de parte caeli LUCR., caelo perfrui sereniore MART., tempestas ENN. AP. CI., SUET., tempestates ENN. AP. SERV., aër PLIN., lux L., V., lumen solis LUCR., dies SEN. TR., nox ENN. AP. FEST., CI., V., LUCR., ver, aestas V., autumnus PLIN., hiemes V., horae SIL., stella O., sidera LUCR., mundus SEN. TR., species mundi LUCR., pelagus V., aqua MART., nubes V. brezdežni, color PLIN. jasna, vox PERS.; act. = jasneč, vedreč, razjasnjujoč: Favonius PL.; subst. serēnum -ī, n jasnost, jasnina, vedrost, vedrina, jasno vreme, vedro vreme: CA., LUCAN., SIL., STAT., MART., GELL. idr., sereno L., SEN. PH., PLIN. ob jasnem nebu, kadar je nebo jasno, puro sereno SUET., deceptus fraude sereni V.; pesn. pl. serēna -ōrum, n vedrina, vedro vreme: soles et aperta serena V., caelique serena concutiat sonitu LUCR., nostris ingrata serenis VAL. FL.

2. metaf. jasen, vesel, miren, umirjen: frons tranquilla et serena CI., vultus O., H., CAT., LUCR., pectora, animus O., ore sereno adnuere MART., oculi, horae, imperium SIL., doctrina sapientum LUCR., vita LUCR., sereno vitae tempore CORN., laetitia IUST. ne(s)kaljeno, cumque serenus erit (sc. Augustus) O. dobre volje; occ. srečen: res SIL.

3.
a) kot naslov rimskih cesarjev serenus svetli: Iuppiter serenus MART. (o cesarju Domicijanu), serenissimo principi COD. TH. presvetlemu.
b) kot nom. propr. α) Serēnus -ī, m Serén, npr. αα) Annaeus Serenus Anej Seren, praefectus vigilum iz Neronovega obdobja, prijatelj Seneke mlajšega: SEN. PH., PLIN., T. αβ) Sammonicus Serenus Samonik Seren, učen in plodovit pisatelj iz obdobja Septimija Severa; od njegovega opusa se ni ohranilo nič: MACR., SID., SERV., ARN. αγ) njegov sin Q. Serenus Sammonicus Kvint Seren Samonik, pesnik iz obdobja cesarja Karakale, avtor poučne pesnitve De medicina praecepta v 1115 heksametrih: LAMP. αδ) A. Septimius Serenus Avel Septimij Seren, pesnik iz 3. stoletja po Kr., avtor pesnitve Opuscula ruralia: NON., SERV., SID., HIER. β) Serēna -ae, f Seréna, Stilihonova soproga, tašča cesarja Honorija: CL.

Servius -iī, m (= „suženjski otrok“: servus) Sêrvij, od kralja Servija Tulija (gl. Tullius) rimsko ime, zlasti Sulpicijevega rodu (gl. Sulpicius). Neki Servius (Sulpicius) je bil pesnik in govornik: PLIN. IUN., te dicere possum (sc. inter doctos et amicos) ... Servi H., nec sunt minus improba Servi ... carmina O. Poleg Sulpicijev je pomemben še Servius Maurus Honōrātus Servij Maver Honorat (nav. imenovan le Servius Servij), učeni slovničar iz 5. stoletja po Kr., znameniti komentator Vergilijevih del.

siccō -āre -āvī -ātum (siccus)

I.

1. (po)sušiti (naspr. udāre): LUCR., COL., PLIN. idr., vellera V., lina madentia O., cruores siccabat veste V., litore siccabat rorantes ... capillos O., siccantem sole capillos O., siccata capillos O., solque pruinosas radiis siccaverat herbas O., siccare genas O., lacrimas O., PR., Q., humida lumina siccabat impressa lana PR.; pesn. (o telesnih tekočinah) (po)sušiti = odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), (p)ozdraviti ((p)ozdravljati): cum corpus siccassem pilā LUC. AP. NON. sem bil okrepil, tristia vulnera siccat O., volnera siccabat lymphis V. je ustavljal tekočo kri, iuvenes siccati vulnera lymphis STAT., siccare strumas, suppurata, arterias humidas PLIN.; occ. izsušiti (izsuševati), osušiti (osuševati), (z)meliorirati: paludes CI., L. EPIT., SUET., paludem Q., fluvios, Hebrum O., fontes siccati O., siccare maria SEN. RH., infima urbis loca L., agri siccati SUET., palustria aestate siccantur PLIN.; pesn. (o osebi): longo dea fessa labore sidereo siccata sitim collegit ab aestu O. izsušena.

2. metaf.
a) osušiti (osuševati) = (iz)prazniti (izpraznjevati), sprazniti (spraznjevati), izpi(ja)ti, (s)piti: calices H., IUV., cadis cum faece siccatis H., siccare sacram largo Permessida ... ore MART. na dušek (vse duške) piti iz permeškega, (Muzam) posvečenega vira = biti velik pesnik.
b) (po)molsti: distentas pecudes LUCAN., ovis siccata O.
c) sesati, izsesa(va)ti: ubera V., PLIN., distenta ubera H. –

II. intr. (po)sušiti se, usahniti (usihati): quotiens flumina et stagna siccaverint LACT. –

III. impers. (po)sušiti se: ubi pluerit et siccaverit CA.