-
būbulus 3 (bōs) goveji, volovski, bikov, kravji: penis Naev. fr. bikova žila, corii Pl. volovski jermeni, jermenovka, bič, cottabi Pl. tleskanje jermenovk, monimenta Pl. udarci z bičem, censio Pl. kazen z jermenovko, utres Plin. iz volovskih kož, armentum Col., pecus Varr., caseus Varr., Suet., caro Plin., Lamp. govedina, lac Plin., cornu Cels., Plin., fimus ali fimum Ca., L. govejek, kravjek; femur, lingua bot. (gl. ti gesli); subst. būbula -ae, f (sc. caro) govedina, kravetina: Pl., Cels. — Sinkop. obl. būblus: Petr.
-
bucaeda -ae, m (šalj. iz bōs in caedere) z jermenovko bičani: Pl.
-
buccellāris -e (buccella) ki se grižljajčka (zalogajčka) tiče: farina Plin. Val. moka iz zmletega prepečenca (buccellātum); subst. buccellāre -is, n lonec za kuhanje, kuhalnik: Marc.
-
būcētum -ī, n (bōs in -cētum: iz īlicētum, nucētum) goveji pašnik: Lucan., Gell., Sid. — Soobl. būcīta -ōrum, n: Varr.
-
būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,
1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.
2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.
3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.
4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.
5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.
6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O.
-
būcolicus 3 (gr. βουκολικός izβουκόλος goveji pastir) pastirski, kmečki, selski: modi O. ali poëma Col. pastirska pesem; subst. būcolica -ōrum, n pastirske pesmi, idile: Gell., Don., Serv., in extrema bucolicorum parte Amm. v zadnji pesmi svojih (Vergilijevih) idil. — V gr. obl. būcolicos -ē -on: bucolice tome (βουκολική τομή) bukolska diereza po četrti heksametrovi stopici; najpog. so jo rabili bukolski pesniki: Aus.; būcolica -ōn, n (sc. ποιημάτια) Bukolika, naslov Vergilijevih pastirskih pesmi.
-
būcolista -ae, m (iz gr. βουκολιστής) pevec pastirskih pesmi: Prob.
-
būgonia -ae, f (gr. βουγονία) bugonija, razplod čebel iz gnijoče govedi, naslov Arhelajevega spisa: Varr.
-
bulla -ae, f (gl. bulbus) kar je napeto, nabreklo, okroglo,
1. mehur, poseb. vodni mehurček, brbunek: Plin., Ap., ut pluvio perlucida caelo surgere bulla solet O., bulla aquae Mart., spumosae aquarum bullae Eccl.; pren. o minljivih stvareh: homo est bulla Varr., non pluris sumus quam bulla Petr.
2. vzboklina, grba, glavica, okrogel okov kot okras
a) na pasu: aurea bullis cingula V., fulserunt cingula bullis V.
b) na vratih: Pl., Petr., bullas aureas omnes ex his valvis non dubitavit auferre Ci.
c) nastavek z iglo kot kazalec na sončni uri: Vitr.
3. bulla (aurea) zlata pušica, zlati tok, ki je bil obešen okoli vratu, tako da je visel na prsi; sprva so ga nosili etr. kralji, lukumoni in njihovi sinovi (aurum Etruscum Iuv.), pozneje pa tudi rim. triumfatorji in dečki iz plemenitih rodov kot amulet proti urokom: Pl., Pr., Plin. idr., neque te tam commovebat, quod ille cum toga praetexta, quam quod sine bulla venerat Ci., ut anulos sibi quisque et coniugi at liberis, et filio bullam... relinquant L.; sinovi osvobojenk so smeli nositi le usnjen tok (bulla scortea): Asc.; dorasli dečki so obenem s togo preteksto odložili tudi zlati tok in ga posvetili larom: Pers. (lares bullati Petr.); senex bullā dignissimus Iuv. = otročji; bulla argentea O. srebrni tok, ki so ga Nimfe obesile okoli vratu ljubljenemu jelenu.
-
būmammus 3 (hibrid iz βου- goveji = velik in mamma) velikoprsen, velikojagoden = z velikimi (debelimi) jagodami: uva Varr., Macr.
-
būnītum vīnum = βουνίτης οἶνος, bunijevec, vino iz kobulnice bunija (βούνιον): Cael.
-
bupaeda -ae, m (iz gr. βούπαις) velik mladič: M.
-
būra -ae, f: Varr. in būris -is, acc. -im, f: Varr. ap. Serv., V., Arn. (najbrž osko-umbr. izpos. iz indoev. kor. gu, geu, prim. lat. imbūrus skrivljen, gr. γῡρόω krivim, γῡρός izbočen) krivina na zadnjem delu starorim. pluga, plužna nožica: ulmus flexa in burim V.
-
burgus -ī, m, f (kot masc. iz gr. πόργος stražni stolp, trdnjava, kot fem. iz germ., prim. nem. Burg) grad, gradišče, stražišče, trdnjavica: Veg., Sid., Cod. Th., Cod. I., Isid.
-
burrus 3 (iz gr. πυῤῥός) ognjene barve, živo rdeč, škrlatno rdeč: P. F. — Soobl. byrrus 3: Cypr., Prob., Serv.
-
būteō -ōnis, m (onomatop. iz bu; prim. būbō)
1. navadna kanja: Plin., Arn.
2. bobnarica, bukač: Iuvenc. fr.
-
Buxentum -ī, n (iz gr. acc. Πυξόεντα: Πυξοῦς „zelenikovit“) Buksent, mesto v Lukaniji, ki so ga ustanovili Mesenci, pozneje rim. naselbina (zdaj Policastro Bussentino): L., Vell. idr. Od tod adj. Buxentius 3 buksentski: pubes Sil.
-
buxus -ī, f in buxum -ī, n (iz gr. πύξος) zelenika: Enn. fr. (z obl. buxum), Plin. (z obema obl.), iuvat undantem buxo spectare Cytorum V., buxus virens perpetuo O., densae foliis buxi O., Idaea buxus Val. Fl., Stat., multiformis, gradata Plin. iun.
2. met.
a) zelenikovina: torno rasile buxum V., ora buxo pallidiora O.
b) različni izdelki iz zelenikovine: piščal, svirka; v obl. buxum: Sen. tr., aëra... inflati complevit murmure buxi O., cava buxa Pr., inspirata buxa Stat.; v obl. buxus: tympana vos buxusque vocat Berecynthia V., longo foramine buxus O. (prim.: multifori tibia buxi O.), plurima buxus Stat.; vrtavka: volubile buxum V., buxum torquere flagello Pers; glavnik: crines depectere buxo O., caput intactum buxo Iuv.; pisalna deščica: Prud., vulgari buxo sordida cera fuit Pr.
-
Byrsa -ae, f (Βύρσα, iz sir. bîrtha grad) Birza, utrjen grad v Kartagini: L., V. Od tod adj. Byrsicus 3 birški, pesn. = kartažanski: tecta Sid.
-
cabanna -ae, f koča (vinogradniških čuvajev): Isid. (ki piše capanna, ker izpeljuje besedo iz glag. capere).