Franja

biforis -e (bi in forēs)

1. dvovraten, dvokrilen: valvae, fenestrae O., cardo Prud.

2. z dvema odprtinama, z dvema luknjama: via narium Ap., tibiae Serv., cavernae, fistula Sid.; pesn. enalaga: biforem dat tibia cantum V. (frigijska dvojnata) piščal se glasi iz dveh lukenj = se glasi v dvojnih akordih (zdaj visokih, zdaj nizkih), biforis tumultus Stat. zvok (frigijske) dvoakordne piščali.

bīgae -ārum, f, poklas. bīga -ae, f (iz biiugae, biiuga: bi in iugum; prim. biiugus) dvovprežna živina, dvovprega, dvovprežni voz; kot pl. tantum: Enn. fr., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., bigae cornutae Varr. ap. Non. (o plužni dvovpregi), bigis it Turnus in albis V., Aurora in roseis fulgebat lutea bigis V., ad id sacrum bigis curru arcuato vehi L., Rhesi niveae citaeque bigae Cat.; kot pečat na denarju: nota argenti fuere bigae Plin.; v sg.: Sen. tr., Plin., Stat., Suet., biga, cui Victoria institerat T.

bigamus 3 (hibrid iz bis in γαμεῖν) dvojno oženjen (omožena): Eccl.

Bīgerriōnēs -um, m Bigerion(c)i, akvitansko ljudstvo ob severnem pobočju Pirenejskega pogorja (v današnji pokrajini Bigorre zahodno od Toulousa): C. — Soobl. Bēgerrī -ōrum, m: Plin. in Bīgerrī -ōrum, m: Paul. Nol. Beger(c)i, Biger(c)i. — Od tod adj.

1. Bīgerricus 3 bigerski: turbo Sid. ki veje iz Akvitanije; subst. Bīgerrica -ae, f (sc. vestis) „bigerka“, neko kosmato, toplo oblačilo: Eccl.

2. Bīgerritānus 3 bigerski: patria Aus.

biiugis -e (bi in iugum)

1. dvovprežen: Stat., Prud., equi V. dvovprega, biiugum colla lyncum O., curriculum Suet., currus Ap.

2. pesn. pren. dvojen: uno biiuges tolli de limine fasces Cl. (= dva konzula brata iz ene rodovine).

bilīx -līcis (bi in līcium) dvoniten, dvožičen: lorica V. oklep iz dvožičnih verižic.

bīmus 3 (iz *bihimus: bis in hiems) „dvozimen“ = dveleten, dve leti star: taurus, vacca Varr., bos, capra, equus Plin., sus Petr., minus bimus hic Tiberius Caesar Vell., vix annui et bimi (principes) Lamp. ki vladajo eno ali dve leti, legio Plancus in Ci. ep. komaj dve leti stara = šele pred dvema letoma ustanovljena; nix O., merum H., semen, lateres Plin.; honor O. dvojno konzulstvo, sententia Plancus in Ci. ep. nasvet, naj se podaljša namestništvo na dve leti, pensio Mart. dve leti zastala najemnina, dies Icti. dveletni rok.

Biōn -ōnis, m (Βίων) Bion, gr. moško ime; poseb.

1. Bion Borysthenīta (ὁ Βορυσϑενίτης) = rojen ob Boristenu, Teofrastov učenec, najprej kirenski, nato kiniški (ciniški) filozof in zelo zbadljiv satirik (okoli l. 280): Ci., Acr. Od tod adj. Biōnēus 3 bionski = zbadljiv: sermones H.

2. Bion Soleus ali Solēnsis Bion iz kiliškega mesta Solov (Solī), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Plin.

bis, num. adv., prislovni števnik (iz st.lat. duis; prim. gr. δίς, lat. bīnī, bi-, bēs) dvakrat, dvojno, dvakratno: non semel, sed bis Ci., bis in potestatem Caesaris pervenit, semel ad Cornifium, iterum in Hispania C., hanc (Munychiam) bis tyranni oppugnare sunt adorti N., bis consulem esse (fuisse, factum esse) Ci., L., Suet. dvakrat konzul biti (iterum consulem esse v drugo konzul biti = kadar kdo še za eno leto dobi konzulsko čast, ne da bi jo vmes prekinil; v pozni lat. in pesn. je bis consul = iterum consul), lagona, quae bis Frontino consule trima fuit Mart., bis improbus fuisti Ci. dvakratno; bis die V., H., Tib. idr. = cotidie bis L. vsak dan dvakrat, bis anno Plin. vsako leto dvakrat, semel aut bis anno Varr. fr. vsako leto enkrat ali dvakrat, toda: bis in die Ca., Ci., L., Cels. ali bis in mense Plin., Suet. ali in anno bis Varr. ali bis in hora V. dvakrat na dan, na mesec, na leto, na uro; bis tanto ali bis tantum Pl., Varr. dvakrat toliko, bis tantum V. dvakrat tako daleč, bis minus Auctor incertus ap. Gell. dvakrat manj. Pri množenju v dvezi z delilnimi števniki: bis bina Ci. dvakrat dva, bis bini Lucr., bis quini V., bis centena milia H. 200000 sestercijev, bis et tricies centena milia Suet.; s prislovnim števnikom: bis milie(n)s L., Auct. b. Afr., Val. Max. 2000, sestertiûm bis miliens Ci.; pesn. in v pozni lat. z glavnimi števniki: bis duo (quattuor, septem, novem, centum) O., bis tres H., bis quinque H., O., bis sex V., O., bis mille Lucr., H., bis quinque viri H. = decemviri; kot hiperbola: aptat bis sex thoraca petitum perfossumque locis V. = na mnogih mestih, bis trium ulnarum toga H. šest lakti široka; z vrstilnim števnikom: bis sextus honos Stat. konzulstvo (ker je pred konzulom hodilo dvakrat po šest liktorjev). — Pomni še zveze: bis terque Ci. ali bisque terque Mart. dvakrat do trikrat, t.j. večkrat kakor enkrat = pogosteje, toda: bis terve Varr. fr., Ci., H. le dvakrat ali trikrat = le redko(krat).

bitūmen -inis, n (izpos. iz katerega od osko-umbr. narečij) kamena ali zemeljska smola, kamena peklina, asfalt: Lucr., H., Cu., T. idr., nigrum V., tenax O., liquidum Vitr. kameno olje (nafta).

biūrus -ī, m (hibrid iz bi in οὐρά rep) dvorepnica, vrsta podgane: Plin.

blandiculē, adv. (*blandiculus iz blandus) precej priliznjeno, precej laskavo: respondere Ap.

blatta¹ -ae, f (vulg. iz *blacta) neka smrdljiva žuželka, ki je škodljiva čebelam in se izogiba svetlobi, neke vrste ščurek ali žohar, molj, stenica: Col., Plin., Mart., lucigugis congesta cubilia blattis V., stragula vestis, blattarum... epulae H.

Blaudēnus 3 po rodu iz (mesta) Blavde (Blaudus) v Veliki Frigiji: Ci. ep.

blendius -iī, m (iz gr. βλέννος) blendij, neka morska riba slabega okusa: Plin.

Blossius 3 Blosij(ev), ime rim. rodu. Poseb. C. Blossius Gaj Blosij iz Kum, stoik in privrženec Tiberija Grakha: Ci., Val. Max. Drugi Blosiji so prebivali v Kapui: Ci., L.

Boēthus -ī, m (Βοηϑός) Boet,

1. neki stoik: Ci.

2. sloviti umetnik v izdelovanju bronastih posod okoli l. 370, najbrž iz Halkedona (ali iz Kartagine): Ci., Plin.

Bōiī¹ (C., L., T.) ali Bōī (Mel., Plin., T.) -ōrum, m (Βοῖοι inΒοιοί) Bojci, kelt. ljudstvo, ki se je iz svojih prvotnih bivališč v južni Galiji izselilo deloma v severno Italijo (v Padovo nižino), deloma pa v nemško sredogorje, kjer se je nastanilo v današnji Češki in ob Donavi. Bojci so bili večni nasprotniki Rimljanov; del njih je Cezar premagal in naselil pri Eduvcih. Sg. Bōius -ī, m Bojec: nobilis Boius L., Bōia -ae, f Bojka, le v besedni igri z bōia pri Pl. Od tod subst. Bōia -ae, f (sc. terra) Boja, Bojska dežela: C., Bōi(o)haemum (v rokopisu Bōihēmum) -ī, n Bojska dežela (Češka): T., Vell.; adj. Bōicus 3 bojski: ager (pri Milanu) P. F.

bōlētus -ī, n (iz gr. βωλίτης) užitna goba, poseb. kukmak, pečenka, najboljša vrsta užitnih gob: Pl., Sen. ph., Plin. idr., delectabili cibo, boleto T.

bolōnae -ārum (iz βόλος in ὠνεῖσϑαι)

1. masc. veletrgovci z ribami, ki pokupijo ves ribji ulov in ga nato prodajajo: Arn.

2. fem. trgovanje z ribami na debelo: Don.