Franja

aviditās -ātis, f (avidus)

1. poželenje, željnost, pohlep(nost), sla, strast, (po)hotnost, pohota; s subjektnim gen.: animi Cu.; z objektnim gen.: praedae L. pohlep po plenu, pecuniae Ci. pohlep po denarju, gloriae Ci. ep. slavohlepnost, senectus mihi sermonis aviditatem auxit, potionis et cibi sustulit Ci. zgovornost..., pitnost, ješčnost, legendi Ci. veselje do branja, imperandi T. oblastiželjnost, navandae operae T., fluminis T. poželenje po pitju iz reke; nam. objektnega gen. z ad: aviditas ad cibos Plin., ad coitus Plin. pojavost.

2. occ.
a) lakomnost, skopost; abs.: inhaeret (amori) aviditas, desidia, iniuria Pl., mendicitas aviditati coniuncta Ci., plerique inflammati aviditate Ci.; s subjektnim gen.: ingenii humani Ci., hostium T.
b) ješčnost, slast, tek: nimia Cels., ieiuna Plin. volčja lakota, aviditatem excitare, incitare, facere, inhibere Plin.
c) spolni nagon, v pl.: aviditates feminarum Plin. pohotnost, bestiolarum Plin. pojavost.

āxis¹ (po drugih ăxis) -is, abl. -e, redkeje -ī, m (prim. gr. ἄξων, lat. āxilla in āla iz ācsla)

I.

1. os (pri vozu), podvoz: sub pondere faginus axis instrepat V., temone revulsus axis O., axes rotarum L.

2. pesn. met. voz: Pr., Sen. tr., sub axe tonanti sternitur aequor aquis V., purpureo tepidum qui movet axe diem O., ignifero consistere in axe O. na sončevem vozu; tudi v pl.: Solis... fessos excipit axes O., dignus Aricinos qui mendicaret ad axes Iuv.

— II. pren.

1. vratilo pri vodni uri: versatilis Vitr.

2. ozvezdje Os: Varr.

3.
a) zemeljska (svetovna) os: terra circum axem se convertit Ci., axis mundi Lucr.
b) nebesna os: versari circum axem caeli Ci.; od tod

4. met.
a) tečaj, zlasti severni tečaj: Acc. ap. Ci., Lucr., Vitr., Val. Fl., meridianus, geminus, inocciduus axis, adversi axes Lucan., ut positis reddas iura sub axe locis O., quae (caeli regio) terga obverterit axi V., medium Rhodope porrecta sub axem V. proti severnemu tečaju (severu), gelidissimus septentrionis axis Cu.
b) stran neba ali sveta: borēus O. sever, Hesperius O., Lucan., Sil. zahod, Scythicus Sen. tr., nivalis Val. Fl., exustus sideribus Plin., calidus Cl., uterque Cl. sever in zahod ali vzhod in jug.
c) nebo: aetherius, longus O., Atlas axem umero torquet V., (nudo) sub aetheris axe V. pod milim nebom, venio sub axem caeli V. dvigam se proti nebesnemu svodu; pl. axes (zvezdnato) nebo: igniferi, rutili, siderei Cl.

5. železo, v katerem se suče stežaj: Stat.

6. arhit.
a) zaklopka pri kaki cevi: Vitr.
b) axes volutarum robovi polžastih zavojev: Vitr.

azȳmus 3 (gr. ἄζῡμος) opresen, nekvašen, surov, svež; subst. azȳmon -i, n opresnik (kruh iz nekvašenega testa), nekvašenik: Eccl. (pri njih āzy̆mon).

baccar -aris, n (gr. βάκκαρις) bakar, rastl. z dišečo koreniko, iz katere so izdelovali neko olje, menda špajka: V., Plin., Cu., Sen. tr.; kot pomagalo zoper uroke: baccare frontem cingite, ne vati noceat mala lingua V. — Soobl. baccaris -is, f: Plin.

Bacchīus -iī, m (Βάκχειος) Bakhij, gr. nom. propr., npr.: Bacchius Mīlēsius Bakhij Milečan (Miletski, iz Mileta), pisatelj del o kmetijstvu: Varr., Col.

Baetis (ali Bĕtis pri Paul. Nol.) -is, acc. -im ali -in, abl. -e ali -ī, m (Βαῖτις) Betis (arab. izvora = „velika reka“), glav. reka južne Hispanije (zdaj Guadalquivir): L., Plin. idr. Od tod

1. adj.
a) Baeticus 3 betski, ob Betisu (ležeč): provincia Baetica (Βαιτική) Col., Plin., T. Betska pokrajina v jugozahodni Hispaniji (zdaj Andaluzija in del Granade), znamenita po obdelavi volne, Baeticae lacernae Mart. iz betske volne, aër Iuv.; subst. Baetica -ae, f = provincia Baetica, Betika: Mel., Plin.; Baeticī -ōrum, m Betičani: Plin. iun.
b) Baeticātus 3 v betsko volno oblečen: Mart.
c) Baeticola -ae (Baetis in colere) ob Betisu bivajoč: viri Sil.
č) Baetigena -ae (Baetis in genere = gignere) ob Betisu rojen: viri Sil.

2. subst. Baetūria -ae, f (Βαιτουρία) Beturija, severozahodni del betske Hispanije med Betisom in Ano (Anas): L., Plin.

bāiulus (bāiolus) -ī, m (iz *bagjolos)

1. nosač (bremena), tovornik, težak: utrum de bonis est quaerendum, quid baiuli atque operarii, aut quid homines doctissimi senserint? Ci., quod genus Graeci ἀχϑοφόρους vocant, Latine baiulos appellamus Gell., litterarum baiulus Hier. pismonoša, non eris boni nuntii baiulus Vulg. prinašalec.

2.
a) mrtvonosec (z gen. corporis ali brez): Iul. Val., Amm., Aug., Sid.
b) pismonoša: Hier., Cod. Th.

balatrō -ōnis, m (morda iz „blaterō“ blebetač; ljudska etimologija je besedo poskušala izpeljevati iz bālāre meketati; verjetneje pa je sor. z gr. βάραϑρον žrelo) burkež, šaljivec, kvantač, pavliha: Varr., Vop., Hier., mendici, mimae, balatrones H. — Kot priimek: Servilius Balatro Servilij Balatron: H.

balineum, kontr. balneum, -i, n (iz gr. βαλανεῖον)

1. kopalna soba, kopalnica: balineum calefieri iubebo Ci. ep., e balneo exire Ci. ep.

2. met. kopel: praefervidum T., balneo inferri et vapore eius exstingui T., balneum prodest Cels.; poseb. a balineo ali a balineis Plin. po kopanju. — Od tod pl. balinea (balnea) -ōrum, n kopalne sobe = kopalno poslopje, kopališče, kopel: pauper mutat cenacula, lectos, balnea H. Ker se je obl. balnea sčasoma občutila kot sg., je nastal nov pl. balneae -ārum, f kopelna poslopja = kopališče, kopel: Pl., Caecil. ap. Non., occiditur ad balneas Pallacinas … Sextus Roscius Ci., constitui locum iussit balneas Senias Ci., Cur enim balneas publicas potissimum constituerat? Ci., balnearum fornaces T. — Soobl. (vulg.) balneus -eī, m = balneum: Petr.

baliolus 3 (demin. iz gr. βαλιός pisan, marogast) pisan, marogast, lisast: Pl. (Poenulus V, 5, 22, kjer nekateri izdajatelji pišejo bāiiolum; gl. bāiiolus).

ballista (bālista) -ae, f (gr. *βαλλιστής iz βαλλίζω, βάλλω; prvotno masc. = metalec) metalnica, lučalnica, balista, oblegovalni bojni stroj z napetimi vrvmi in tetivami; z njo so na sovražnika metali kamenje, hlode idr. Balista se prvotno razlikuje od katapulta (catapulta), s katerim so streljali puščice in kopja: ballistae lapidum et reliqua tormenta telorum eo graviores emissiones habent, quo sunt contenta atque adducta vehementius Ci., asseres ballistis missi C., saxa excutere ballistis T., catapultas ballistasque tendere T.; met. izstrelek, iz baliste zalučani kamen, hlod idr.: centenarias iactare ballistas Luc., ballista missa Auct. b. Hisp.; pren.: iam infortunii intenta ballista est probe Pl.

ballistia -ōrum, n (iz gr. βαλλίζειν plesati) plesne pesmi: Vop.

barba -ae, f (po priličenju iz *farba = *bhardha)

1. brada,
a) pri moškem: magna Varr., promissa N., immissa V., Sen. rh., longa O., capillatior quam ante barbaque maiore Ci., promittere barbam L., T. pustiti (puščati) brado rasti, sapientem pascere barbam H. rediti si filozofsko brado, barbam recīdere, resecare O., ponere H., barbam vellere alicui H. komu v porog brado puliti, vleči ga za brado (kot huda razžalitev); pl. barbae močna (gosta) brada: Petr., Ap.
b) živalska: hircorum V., lupi H. volčji gobec (obrasel s ščetinami), polyporum Plin. lovke polipov.

2. pren. rastlinska brada = kocine, dlake, volna: nucum, virgultorum Plin., Iovis barba Plin. kocinasti uročnik.

bārca -ae, f (iz *barica; prim. gr. βᾶρις čolnič, lat. baris) čoln(ič), ladjica, barka: pozni pisci.

Bardaeī -ōrum, m Bardejci, ilirsko ljudstvo (pri Ci. ep. in Plin. se imenujejo Vardaei Vardejci). Od tod adj. Bardaicus 3 bardejski = ilirski: Bardaicus calceus Iuv. nekak vojaški škorenj iz klobučevine, obuvalo rim. centurionov (šalj. = centurio); subst. Bardaicus -ī, m = Bardaicus calceus Mart. (IV, 4, 5, kjer drugi pišejo vardaicus).

bārdus 3 (iz *bāridus od nekega adj. bārus, sor. z bārō¹) slaboumen, počasne pameti, zabit, top, topoglav, tudi neumno predrzen: Pl., Pers., Tert. idr., (Zopyrus) stupidum esse Socratem dixit et bardum Ci.

basilisca -ae, f (iz βασιλίσκος) bot. baziliska, sredstvo zoper delovanje baziliskovega strupa: Ap. h.

Bassare͡us -eī, voc. -e͡u, m (gr. Βασσαρεύς iz βασσάρα lisica, lisičina) Basarej = v lisičino (lisičjo kožo) oblečen (kakor bakhantke), eno od Bakhovih imen: H. Od tod adj. Bassaricus 3 (Βασσαρικός) basarejski, bakhovski: comae Pr.; subst. Bassaris -idis, f (Βασσαρίς) bakhantka: Pr.

basterna -ae, f (izpos. iz βαστάζω ali sor. z bastum) krog in krog pokrita nosilnica za gospe, ki sta jo na prečnih drogovih nosili muli: Lamp., Pall., Amm., Hier.

Battus -ī, m (Βάττος) Bat,

1. priimek Aristotela iz Tere (Thera), Polimnestovega (ali Grinovega) in Froniminega (Phronima) sina, ustanovitelja Kirene (l. 630): Iust., Batti domos (= Cyrenen) petere Sil. Od tod Battiadēs -ae, voc. -ē, m (Βαττιάδης) Batiad, Batov potomec, pesn. = Kirenčan, t.j. pesnik Kalimah: O., Cat., Stat.; pl. Battiadae (Βαττιάδαι) Batiadi = Kirenčani: Sil.

2. Nelejev pastir: O.