Franja

arēna, star. harēna, -ae, f (sabin. fasēna)

1. pesek: bibula V., fulva V., O., nigra V., numero carens H., diducere summam arenam L., aurosa Lamp. zlatonosni pesek; v pl. peskovje: multae arenae V., siccae V. molles O., carae O. zlatonosno peskovje (Paktolovo), semina arenis committere Sen. ph.; preg.: arenae mandare semina O. kaj nekoristnega poče(nja)ti, „prazno slamo mlatiti“, ex incomprehensibili pravitate arenae funis effici non potest Col. iz rezanice ne narediš vrvi, arena sine calce Suet. pesek brez apna (tako je imenoval Kaligula filozofa Seneko, ker so njegovi stavki sekani, ker nima ločil in se celo za zvezo svojih kratkih stavkov kaj malo briga; reklo je vzeto od tod, ker pesek brez apna ne spaja); occ. drobna zmes za čiščenje sten, fini omet: caelum imum camerae arenā dirigere Vitr.

2. met.
a) peščena ravan, peščina: arenam aliquam aut paludes emere Ci., in sicca spatiatur arenā H.
b) v pl. peščena puščava, peščina: Literni arenae stagnaque L., Libycae arenae O., arenae nigrae Pr., steriles arenae (Ammonii) Cu., arenarum inculta vastitas Sen. ph., disiectas inter et vix pervias arenas pyramides T.
c)(peščena) morska obala, ravno morsko obrežje: egressi optatā potiuntur Troes arenā V., carinae... Phrygiā potiuntur arenā O., expositus peregrinis arenis O., impingere aliquem arenae Lucan.
č)(s peskom posuto) borišče v amfiteatru, arena: ne populum extremā totiens exoret arenā H., amphitheatri arena Suet. ali samo arena Mart., Iuv., Suet.; boji v amfiteatru, gladiatorski boji: operas arenae promittere T. da nastopijo kot gladiatorji, in arenam se dare Icti. nuditi se na boj, arena municipalis Iuv. gladiatorski boji v municipijih; pren. prizorišče za kako dejavnost, stroka: aestuat angustā rabies civilis arenā Lucan., in arena mea Plin. iun. v moji stroki, arena civilis belli Fl.

arēnātus 3 (arēna) s peskom pomešan: calx Ca.; subst. arēnātum -ī, n(sc. opus) omet iz dveh delov peska in enega dela apna, fini omet: Vitr., Plin.

Arēopagus (Arēopagos) in Arīopagus (Arīopagos) -ī, m (Ἄρειος πάγος , od tod tudi Arēos pagos: Varr. ap. Aug., Sen. ph., Areios pagus [Arīos pagus]: Val. Max.) Aresov grič, Areopag v Atenah, zahodno od Akropole: Varr. ap. Aug., Ci.; met. areopag, vrhovno sodišče; člani so zborovali v hiši, zgrajeni iz ilovice: Varr., Ci., Sen. ph., Plin. Od tod subst. Arēopagītēs (Arīopagītēs) -ae, m: Ci. ali Arēopagīta (Arīopagīta) -ae, m: Vulg. (Ἀρειο-παγίτης) areopagit, član areopaga; v pl.: Varr., Ci. idr.; apel. (porogljivo): praeclari Areopagitae Ci. ep. nepristranski sodniki; od tod adj. Arēopagīticus 3 areopagitski, areopaški: Sid.

Arestoridēs -ae, m (Ἀρεστορίδης , patronim iz Ἀρέστορως) Arestorid, Arestorjev sin (Argus): O.

Argēī -ōrum, m Argeji,

1. 24 kapelic (po 6) v štirih mestnih tribuah, kjer so pontifiki 16. in 17. III. opravljali ali dajali opravljati spravne daritve: Varr., O., loca sacris faciendis, quae Argeos pontifices vocant L.

2. 24 človeških podob iz bičja, ki so jih Vestalke vsako leto 15. V. svečano (ob navzočnosti pontifikov in oblastnikov) vrgle s Količastega mostu (Pons sublicius) v Tibero (po mnenju starodavnikov spomin na nekdanje človeške žrtve): Enn. ap. Varr., Varr.; prim. O. (Fast. V, 621 in nasl.).

argentārius 3 (argentum) srebrov, srebrn: metalla Plin. rudniki srebra, creta Plin. tripel, loščilo za srebro, plumbum Plin. zmes iz enakih delov kositra in svinca, faber Icti. srebrar; pren. denaren: Ca., Suet., Dig., auxilium, inopia Pl., cura Ter., tabernae L. menjalnice, vicus Aug. menjalniška cesta. Od tod subst.

1. argentārius -iī, m
a)(sc. faber) srebrar: Cod. Th.
b) menjalec, bankir: Pl., L., Q. idr., pecuniam argentario promittit Aebutius Ci.

2. argentāria -ae, f
a)(sc. fodīna) rudnik srebra: vectigalia magna instituit ex ferrariis argentariisque L.
b)(sc. taberna ali mensa) menjalnica, banka: Pl., argentariae, quae nunc novae appellantur, arsere L.; met.(sc. ars ali negotiatio) menjalništvo: arg. non ignobilis Ci., argentariam facere Ci. ali administrare Icti. opravljati menjalništvo, argentariam dissolvere Ci. opustiti menjalništvo, likvidirati.

3. argentārium -iī, n predalnik za srebro: Ulp. (Dig.).

Argentum-exterebronidēs -ae, m (šalj. iz argentum in exterebrāre) Izsiljevalec denarja: Pl.

Argīlētum -ī, n (morda iz argil[l]a, po poznejšem razlaganju pa = Argī lētum Argova smrt = kraj Argove smrti, kjer naj bi Evander ubil nekega Arga) Argilet, v Rimu del med Suburo in forumom, kjer so rokodelci in knjigarnarji prodajali svoje blago: Varr., Ci. ep., ad infimum Argiletum L., na najnižjem argiletskem mestu, monstrat nemus Argileti... et letum docet hospitis Argi V.; v tmezi: Argi letum Mart. Od tod adj. Argīlētānus 3 argiletski, na Argiletu se nahajajoč, stoječ: aedificium Ci. ep., tabernae Mart.

argūmentum -ī, n(arguere)

1. dokaz(ilo), (dokazni) razlog: Sthenium sine ullo argumento ac sine teste damnavit Ci., Galli negant, at vis argumentorum coarguit Ci., argumenta atque indicia sceleris Ci., argumenta et rationes Ci. dokazi in sklepi, argumenta ratione concludentia Ci. dokazi z razumskim sklepanjem, signa atque argumenta Pl. ali signa rerum et argumenta Q. stvarni dokazi in krivdo dokazujoči razlogi, tako tudi: res ipsa tot tam claris argumentis signisque lucet Ci.; ut intellegatis, certissima accipite argumenta Ci., argumentum parum potens Sen. ph. premalo prepričevalen dokaz, argumenta potentissima Q.; afferre argumenta, astringere breviter argumenta Ci., argumenta ducere ab (ex) aliqua re Q., aliquid est argumento Ci., L. ali (satis) magno ali maximo argumento Ci. je (služi) v... dokaz, quo argumento? Pl. iz kakega razloga? kako to misliš? uti argumento sensus sui Ci. iz svojega čutnega zaznavanja (iz svoje izkušnje) dobivati dokaz, si in omne argumentum modestiae fingimur Sen. ph. če se poskušamo na vsak način izkazati za ponižne; pren. znak, znamenje: odii Ci., amoris Petr., quae res pertenui argumento patefacta est Ci., magno argumento est me fuisse moderatum Ci. dokazuje, jasno kaže, tibia et cantus animi laeti argumenta O.

2. met. opis(ovanje), pripoved, povest, basen, zgodba: argumentum est ficta res, quae tamen fieri potuit Ci., cuius contionis primum universum argumentum... audite Ci. celostni opis, sunt... in columnarum spiris insculptae nominum eorum argumento lacerta atque rana Plin. za označitev njunih imen, hoc argumentum docet (monet) Ph. ta basen uči = ό λόγος δηλοῖ, hoc argumento Ph. v tej basni, argumenta inferorum Suet. zgodbe iz podzemlja; pren. (o umetninah) ploskoviti relief, poglobljeni relief, ploskorez, (bajeslovni) obraz, upodobitev, podoba: ex ebore diligentissime perfecta argumenta erant in valvis Ci., clipeum... Io auro insignabat, iam saetis obsita, iam bos, argumentum ingens V.,(crateram) longo caelaverat argumento O. je bil vanj vrezal dolgo zgodbo, vetus in telā deducitur argumentum O. v tkanino se tke stara zgodba, si argumento (Parrasi tabulae) offenderetur Suet. ako bi ga žalil predmet.

3. occ. vsebina, snov,
a) kakega spisa ali govora: epistulae, scribendi Ci. ep., libri Suet., orationis Asc.; prava vsebina: epistula absque argumento et sententia Ci. ep., tabulae... novae quid habent argumenti, nisi... Ci.
b) kake pesnitve: fabulae Ter., tragoediae Pl., T., mimorum argumenta Ci., argumentum narrare Ter., argumento fabulam serere L. po kaki snovi v celoto spojiti, sumque argumenti conditor ipse mei O. in ustvarjam si sam snov svojih pesmi.

4. met. dramsko delo, gledališka igra (tragedija ali komedija): tragici poëtae, cum explicare argumenti exitum non potestis, ad deum confugitis Ci. če ne morete dokončati svoje igre, se pa zatečete k bogu (=„ex machina“); pren. komedija = slepilo: auctor argumenti L., nocturnum hoc fictum et compositum argumentum L.

Ariadnē -ēs, f in (v lat. obl.) Ariadna -ae, f (Ἀριάδνη) Ariadna, hči kralja Minoja in Pazifaje, pomagala je Tezeju iz labirinta, toda ta jo je zapustil na otoku Naksu, kjer jo je Bakh vzel za ljubico; njena krona postane ozvezdje: O., Hyg., Pr., Mel. Od tod adj. Ariadnaeus 3 Ariadnin: sidus O., tempora Cat.

Arīōn, redkeje Arīō, -onis, acc. -onem in(pesn.)-ona, m (Ἀρίων) Arion,

1. ditirambik in citrar iz Metimne na Lesbu (ok. l.600), ljubljenec korintskega tirana Periandra, po mitu ga je delfin rešil na Tenarsko predgorje: Ci., V., O. idr. Od tod adj. Arīonius 3 (Ἀριόνιος) Arionov: nomen O., lyra O., Pr.

2. pitagorejec, Platonov sodobnik: Ci., Val. Max.

3. govoreči in vedežujoči konj, ki ga je Neptun podaril Adrastu: Cl., vocalis Pr., Adrasteus Stat.

Aristander -drī, m ali Aristandros (Aristandrus) -ī, m (Ἀρίστανδρος) Aristander,

1. (v obl.-der)Aristander iz Telmisa, vedeževalec Aleksandra Vel.: Cu.

2. (v obl.-dros, -drus)atenski filozof: Varr., Col., Plin.

Aristarchus -ī, m (Ἀρίσταρχος) Aristarh,

1. Aristarh iz Samotrake, slavni slovničar, ki se je izobraževal v Aleksandriji, izdajatelj Homerjevih pesnitev, razlagalec in strog kritik Homerja in drugih gr. pesnikov, živel okoli l.170 v Aleksandriji: Varr., Ci. ep., O.; pren. apel. Aristarh = strog kritik: H., Hier., mearum orationum tu Aristarchus es Ci. ep. Od tod Aristarchēī -ōrum, m aristarhovci, Aristarhovi privrženci in nasledniki = strogi kritiki: Varr.

2. Aristarh Tegejan, gr. tragik, Evripidov sodobnik: Pl., Fest.

Aristīdēs -is in -ī, acc. -em in -ēn, m (Ἀριστείδης) Aristid,

1. po pravičnosti znan Atenec, Lizimahov sin, Temistoklov sodobnik in nasprotnik (l.480): Ci., N., O.

2. Aristid iz Mileta, iz zadnjega ali predzadnjega st. pr. Kr.; v obliki (današnjih) novel je napisal pohujšljive „Miletske zgodbe“ (Μιλησιακά , fabulae Milesiae), ki jih je polatinil Lucij Kornelij Sizena: O.

3. kipar, Poliklejev učenec: Plin.

4. tebanski slikar: Plin.

Aristippus -ī, m (Ἀρίστιππος) Aristip iz Kirene, Sokratov učenec in Platonov tekmec, po smrti svojega učitelja ustanovitelj kirenske filozofske šole, katere največje dobro je uživanje (ἡδονή , od tod Aristipovi privrženci οῖ ἡδονικοί); iz te šole se je razvilo epikurejstvo: Ci., H. idr. Od tod adj. Aristippēus 3 (Ἀριστίππειος) Aristipov: illud Aristippeum contemnere Ci. oni Aristipov izrek.

Aristodēmus -ī, m (Ἀριστόδημος) Aristodem,

1. tiran v kampanjskih Kumah, pri katerem je umrl pregnani kralj Tarkvinij Ošabni: L.

2. Aristodem iz Metaponta, slavni tragiški igralec v Atenah v Demostenovem času: Ci.

3. neki slikar in kipar: Plin.

Aristophanēs -is, m (Ἀριστοφάνης) Aristofan,

1. najduhovitejši in najdovtipnejši ter zato najznamenitejši pesnik stare komedije v Atenah, najbrž tudi po rodu Atenec, roj. l.444, umrl l.380: Ci., H. Od tod adj.
a) Aristophanēus (Aristophanīus) 3 (Ἀριστοφάνειος) Aristofanov, aristofanski: anapaestus Ci., metrum slovničarji.
b) Aristophanicus 3 = Aristophanēus: Hier.

2. slavni gr. slovničar iz Bizanca, Eratostenov učenec in učitelj kritika Aristarha: Varr., Ci.

3. Ar. Mallōtēs Aristofan Maložan (= iz Mala v Kilikiji = Mal(l)us,Μαλλός); pisal je o kmetijstvu: Varr.

Aristotelēs -is in-ī, acc. -em in-ēn, m (Ἀριστοτέλης) Aristotel, slavni filozof iz mak. mesta Stagire, sin Nikomaha, osebnega zdravnika mak. kralja Aminta, Platonov učenec; živel je od l.367 do 347 v Atenah, po l.343 je kot vzgojitelj Aleksandra Vel. bival na mak. dvoru in naposled od l.335 do322 zopet v Atenah kot načelnik peripatetske šole, ki jo je bil ustanovil: Varr., Ci., Q., Ap. Od tod adj.

1. Aristotelēus (Aristotelīus) 3 (Ἀριστοτέλειος) Aristotelov, aristotelski: vis, ratio Ci.

2. Aristotelicus 3 =Aristoteleus: Aug.

Aristoxenus -ī, m (Ἀριστόξενος) Aristoksen, gr. filozof in glasbenik iz Tarenta (ok. l.320), Aristotelov učenec: Ci.; apel. glasbenik: Varr. fr.

Arnē -ēs, f (Ἄρνη) Arna,

I.

1. beotsko mesto: Stat.

2. tesalsko mesto: Plin. —

II. deklica iz Sifna, ki se je spremenila v kavko, ker je izdala domovino: O.