Franja

anacamptos -on (gr. iz ἀνακάμπτω) obraten, narobe: M.

Anacharsis -idis, m (Ἀνάχαρσις) Anaharzid, skitski knez, ki je iz vedoželjnosti potoval po Grčiji in se v Solonovem času mudil v Atenah: Ci., Plin., Tert., Lact. (z acc. -sim), Sid.

Anacreōn -ontis, acc. -onta, m (Ἀνακρέων) Anakreont, gr. lirik iz jonskega mesta Teosa (Teos), roj. l. 559, živel v Abderi (kjer je bil vzgojen) in na Samosu, umrl l. 478: Ci., H. idr. Od tod adj. Anacreontīus 3 (Ἀνακρεόντειος) Anakreontov, anakreontski: Q., Serv. Anacreonticus 3 = Anacreontīus: Fulg.

anadyomenē -ēs, f (gr. ἀναδυομένη) dvigajoča se, vzhajajoča, naziv Venere, ki se dviga iz morja, sloveča Apelova podoba: Plin.

anagallis, acc. -ida, f (iz gr. ἀναγαλλίς) bot. kuroslep, kurja češnjica: Plin., Marc., Cael.

anaglyphārius -iī, m (iz gr. ἀνάγλυφος) vrezovalec, izdelovalec reliefnih rezbarij; pren.: anaglypharii usurarum Ambr.

anagōgē -ēs, f (gr. ἀναγωγή)

1. vzdig krvi, ki odteče skozi usta, izliv krvi, krvni udor: Cael.

2. pren. „vzdig smisla“ = globlji smisel, ki ga z razlago tako rekoč (kakor kak zaklad) vzdignemo, t. j. dobimo iz kakega besedila: Hier.

anagōgicus 3 (anagōgē) pren. = „iz globine vzdignjen“, razglobljen: sensus Hier.

analecta -ae, m (iz gr. ἀναλέγω) pobiralec drobtin, drobtinar, suženj, ki je pri pojedinah spravljal ostanke jedi in kar je padlo z mize: Mart. (pri katerem berejo drugi analecta -ōrum, n = τὰ ἀνάλεκτα drobtine); analectae Sen. ph. šalj. dvosmiselno „drobtinarji“ = ki naj bi zbirali odpadle drobtine in odpadle verze.

analēptris -idis, f (iz gr. ἀναλαμβάνω) „zviševalka“ = naramna blazinica, s katero so si izravnavali neenake rame: O.

Anaxagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Ἀνα-ξαγόρας) Anaksagora, sloveči filozof starejše jonske šole iz Klazomen okrog l.500, Periklejev in Evripidov prijatelj in učitelj: Varr., Ci. idr. Od tod adj. Anaxagorēus 3 (ἀναξαγόρειος) Anaksagorov, anaksagorski; subst. Anaxagorēa -ōrum, n Anaksagorova (učna) pravila: Plin.

Anaxarchus -ī, m (Ἀνάξαρχος) Anaksarh, sloveči filozof iz Abdere, Metrodorov in Hilov učenec, Demokritov privrženec, spremljal je Aleksandra Vel. na vojnih pohodih: Ci., O., Val. Max.

Anaximander -drī, m (Ἀναξίμανδρος, od tod Anaximandros pri Sen. ph.) Anaksimander, sloveči jonski filozof iz Mileta, Talesov učenec, izumitelj modela zemeljske oble in zemljevidov, umrl po l.570: Ci. idr.

Anaximenēs -is, m (Ἀναξιμένης) Anaksimen,

1. sloveči jonski filozof iz Mileta, učenec ali vsaj prvi naslednik Anaksimandra (okrog l.500): Ci., Plin.

2. retor in zgodovinopisec iz Lampsaka, Diogenov učenec (okrog l.365): Plin., Q.

Anchīsēs (st.lat. po Q. Anchīsa) -ae, m (Ἀγχίσης) Anhiz, Kapijev in Temidin sin, Asarakov vnuk, kralj v Dardanu; njegov in Venerin sin je Enej (Aeneas). Ker se je Anhiz ponašal s svojo zvezo z Venero, ga je Jupiter s strelo ohromil. Z Enejem, ki ga je nesel iz goreče Troje, je prišel na Sicilijo in tam umrl: V., H., O. idr. Od tod adj. Anchīsēus 3 (Ἀγχίσειος) Anhizov: tumulus V.; patronim Anchīsiadēs -ae, m (Ἀγχισιάδης) Anhiziad, Anhizov sin = Aeneas: V.

ancora (anchora) -ae, f (iz gr. ἄγκῡρα)

1. sidro: ancoram iacere Afr. fr., Naev. fr., C. ali ponere L. ali (pesn.) figere, pangere O. sidro vreči (spustiti), ancoram tollere C. ali moliri L. sidro vzdigniti (od tod met. = odriniti: Varr.), ancoram praecīdere Ci., L. sidrno vrv presekati, onerarias naves ad ancoras deligare C., navem in ancoris tenere N. na sidrih imeti, zasidrano imeti, consistit navis in ancoris C. ali ad ancoram Ci. stoji zasidrana, resolutis oris in ancoras evehuntur L. ko so se odvezale vrvi, s katerimi so ladje pripete na obalo, so se ladje zasidrale; pren. = zasilno sidro, rešilno sidro: Sil., Aug., unde petam solacia? ancora nulla nostram tenet ratem O.

2. redko v druge namene, npr. ferreae ancorae železne skobe: Pall.

anculus -ī, m (iz *ambicolus = ἀμφί-πολος) hlapec, služabnik (o služečih bogovih): P. F.

ancȳromagus -ī, m (hibrid iz ἄγκυρα in agere?) nekakšna ladja brzoplovka: Isid.

Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F. —Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.

angobatae -ārum, m (menda iz nekega gr. *ἀγγοβάται „možički, plešoči v steklenici“; prim. ἄγγος,ἀγγοϑήκη posoda) „angobati“, neka nam neznana vrsta avtomatov: Vitr.