Franja

Labeātēs -ium (-um), m: L. in Labeātae -ārum, m: Plin. Labeáti, pleme ob makedonsko-ilir(ij)ski meji z glavnim mestom Scodra Skodra (zdaj Skutari, sl. Skader). Od tod adj. Labeātis -idis, f labeátska, Labeátov: terra L., palus (jezero) L.

Lācetānī -ōrum, m (Λακετανοί) Laketáni, pleme v Tarakonski Hispaniji: L., Plin.; njihova pokrajina Lācetaniā -ae, f Laketánija, današnja Aragonija in Katalonija, zlasti vzhodna obala Španije med Pireneji in Ebrom: S. fr., L., Plin.

Laevī (Lēvī) -ōrum, m Lájvi (Lévi), pleme v Liguriji med Padom in Ticinom: L., Plin.

Langobardī -ōrum, m Langobárdi, germansko pleme. Ime plemena naj bi po rodovni pripovedki pomenilo „Dolgobradci“, a so se tako verjetno imenovali po dolgih težkih sekirah (baltah), ki so jih nosili (= nem. „barte“, „barde“, prim. “Hellebarde”, Helleparte”), ali pa po svojih prvotnih bivališčih na Dolgi oranici (Dolgi ravnici) („Lange Börde“) ob spodnjem toku Labe (zahodno od nje); od tod tudi mestno ime Bardevik (vicus Bardorum) pri Lüneburgu). Pozneje so se preselili na Ogrsko, naposled v Lombardijo (= Langobardijo): T., Vell.

Lapicīnī -ōrum, m Lapicíni, ligur(ij)sko pleme: L.

Latobrīgī -ōrum, m Latobrígi, germansko pleme na desnem bregu Rena v južnem delu današnje pokrajine Baden, sosedje Helvetijcev: C.

Leleges -um, acc. -as, m. (Λέλεγες) Lélegi, predgrško (pelazgijsko) pleme, ki je prebivalo raztreseno po Grčiji (Bojotija, Megara, Pilos, Fokida, Lokrida itd.) in Mali Aziji: V., O., Lucan., Plin. Od tod adj.

1. Lelegēis -idis, f (Λελεγηΐς) léleška, ázijska: nymphae O.; kot subst. = Lelegéida = Léleško (mesto), staro ime Mileta (po njegovih nekdanjih prebivalcih): Plin.

2. Lelegēius 3 (Λελεγήϊος) léleški, mégarski: moenia (= Megara) litora O.

Lemovīcēs -um, n Lemovíki, kelt. pleme v Akvitaniji, njihovo glavno mesto Augustoritum Avgustorít (zdaj Limoges; v današnjem imenu je še ohranjeno ime plemena): C., Plin.

Lemoviī -ōrum, m Lemóvijci, germ. pleme ob Baltiškem morju, sosedje Rugijcev: T.

Lentiēnsēs -ium, m Lentiéni, alamansko pleme: Amm.

Lepontiī -ōrum, m Lepóntijci, kelt. planinsko pleme v Cisalpinski Galiji ob Renovih izvirih (v dolini, zdaj imenovani Val Leventina): C., Plin. Od tod subst. Leponticus -ī, m Lepóntijec: occĭdis et tristi, pugnax Lepontice fato Sil.

Leucī -ōrum, m Lévki, kelt. pleme v Belgijski Galiji; njihovo glavno mesto Tullum Tul (zdaj Toul): C., Plin., T. Sg. Leucus -ī, m Lévk (kolekt.): Lucan.

Leuconicus 3 (Leuconēs ali Leucī, galsko pleme) levkónski: lanae, sagae Mart.; subst. Leuconicum -ī, n levkónska volna: Mart.

Levācī -ōrum, m Leváki, germ. pleme v Belgijski Galiji blizu današnjega Genta ali Loewena: C.

Lexoviī -ōrum, m Leksóvijci, kelt. pleme v Lugdunski Galiji (današnji Normandiji) ob izlivu reke Sekvane z glavnim mestom Noviomagus, zdaj Lisieux; v tem imenu je še ohranjeno njihovo ime: Ci., Plin.

Libuī -ōrum, m Líbujci, Libučáni, kelt.-ligursko pleme v severni Italiji (Gallia Transpadana): L. Soobl. Libici -ōrum, m Líbiki: L.

Libyes Aegyptiī -ōrum, m egiptovski Líbijci, pleme na zahodu notranje Libije: Mel.

Libyphoenīces -um, m (Λιβυφοίνικες) Libifeničáni, pleme libijsko-feničanskega rodu v feničanskih naselbinah ob obali severne Afrike in v južni Hispaniji: L., Plin.

Ligurēs -um, m Líguri, Ligúr(ij)ci, italsko pleme okrog Genove, razvpito po malopridnosti in sleparstvu: Ci., V., L., Plin.; meton. = ligúrsko ozemlje: terrae motūs in Liguribus Ci., Hannibal in Ligures … concessit, venienti in Ligures Hannibali L. Sg. Ligus (pozneje Ligur) -guris, m in f Ligúrec, Ligúrka, kot adj. ligúr(ij)ski: intercessit Ligus iste nescio qui Ci., vane Ligus V., tonse Ligur Lucan., femina Ligus T., Ligus ora Pers. — Od tod

1. subst. Liguria -ae, f dežela Ligúrija, Ligúrsko: Plin., T., Fl.

2. adj.
a) Ligusticus 3 ligúr(ij)ski: ager, mons Varr., montes Sid., mare, ora Plin., saxa Iuv.; subst. Ligusticum (ligusticum) -ī, n bot. luštrek, levstek, velestíka (Ligusticum levisticum Linn.): Col., Plin. Popačena soobl. lecisticum -ī, n: P. Veg.
b) Ligustīnus 3 ligúr(ij)ski: ager, montes, scutum L.; subst. Ligustīnī -ōrum, m Ligustíni = Líguri: Plin.
c) Ligustis -tidis ligúr(ij)ska: humus atque gens Sid.

Lingonēs -um, acc. -ăs, m Língoni, keltsko pleme na meji med Lugdunsko in Belgijsko Galijo med Senoni in Sekvani; njihovo glavno mesto Andematunnum, pozneje Lingones (zdaj Langres; v imenu je še ohranjeno ime plemena): C., Lucan., Plin., T.; pozneje priseljenci v severno Italijo: L. Sg. Lingonus -ī, m Língon: Mart., T. — Od tod adj. Lingonicus 3 lingónski: Plin., Mart.