Franja

Thespiae -ārum, f (Θεσπιαί) Téspije

1. staro mesto v južni Bojotiji ob vznožju Helikona: Ci., Plin. — Od tod
a) adj. Thespiacus 3 (Θεσπιακός) téspijski: moenia Val. Fl., luci Stat.
b) Thespias -adis, f (Θεσπιάς) téspijska, iz Téspij prihajajoča (izhajajoča, izvirajoča): Thespiades deae O.; subst. Thespiadēs -um, f Tespiáde = Muze: Ci.
c) Thespius 3 téspijski: Val. Fl.; subst. Thespiī -ōrum, m Téspijci, preb. Tespij: Arn.
d) subst. Thespiadēs -ae, m Téspijec, pesn. = Bojo(t)čán, Bojótijec: Val. Fl. (o Argu, ki je zgradil ladjo Argo); pl. Thespiadae -adum, m Tespiádi = priseljenci iz Tespij = iz Tespij priseljeni prebivalci Krotona: Sil.
e) Thespiēnsēs -ium, m Téspijci: Ci., L.

2. mesto v Tesaliji: Plin.

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

thyminus 3 (gr. ϑύμινος) timijanov, materinodušičen, iz timijana (materine dušice): mel Col.

thymōsus (timōsus) 3 (thymum)

1. poln materine dušice (timijana), iz materine dušice (timijana) narejen, materinodušičen, timijanov: mel Plin., Plin. Val.

2. dišeč kot materina dušica (timijan): pirum timosum Macr.

tilia -ae, f (morda sor. z gr. πτελέα brest in stvnem. fëlwa, fëlawa vrba?)

1. lipa: Col., Plin. idr., tiliae lēves V. z gladkim lubjem, gladkolubne, tiliae molles O. z mehkim lesom mehkoles(n)e, V.

2. meton. v pl. lipovo lubje, lipovo ličje, vezi iz lipovega lubja: Plin.

tiliāgineus 3 (tilia) narejen (izdelan) iz lipovine (lipovega lesa), lipov: arculae Col.

tiliāris -e (tilia) narejen (izdelan) iz lipovine (lipovega lesa), lipov: tabula Cael.

tōfinus 3 (tōfus) narejen (izdelan) iz tufa (groha), tufov, grohov, tufast, grohast: circo vero maximo marmoreis carceribus auratisque metis, quae utraque et tofina ac lignea antea fuerant Suet.

Tolētum -ī, n Tolét, mesto Karpetancev v Tarakonski Hispaniji (zdaj Toledo): L. — Od tod adj. Tolētānus 3 tolétski, toletánski, iz Toléta prihajajoč; subst. Tolētānī -ōrum, m Toletán(c)i, Tolétčani, preb. Toleta: L., Plin.

Trachōnītis -idis, f (Τραχωνῖτις) Trahonítida, okrožje palestinske pokrajine Peraja onstran Jordana na meji z Arabijo: Plin., Vulg. — Od tod Trachōnītes -ae, m trahonít(id)ski, iz trahonítskega (trahonitídskega) okrožja prihajajoč (izvirajoč): Aur.

Trallēs -ium, acc. Trallīs

1. m Trál(c)i, ilirsko pleme: L.

2. f, pravilneje Trallīs -ium (αἱ Τράλλεις) Trále, mesto v Kariji blizu Meandra vzhodno od Magnezije: Ci., C., Plin., Iuv., Val. Max., Prisc. — Od tod adj. Tralliānus 3 trálski, tralijánski, iz Trál izhajajoč: quasi vero Trallianus fuerit Demosthenes Ci.; pl. subst. Tralliānī -ōrum, m: Ci. = Trallēnsēs -ium, m: Hier. Trál(c)i, Traliján(c)i, preb. Tral.

trāns-lātīcius (trā-lātīcius) 3 (trā(ns)lātus iz trānsferre )

1. prenesen iz prejšnjih časov = sporočen, star, starodaven, običajen, uveljavljen, ustaljen: Gell., vetus edictum translaticiumque Ci., ius Suet., dii sunt locuti more translaticio Ph.

2. navaden, preprost, običajen: funus Suet., officia Plin. iun., verba Gell., haec tralaticia Cael. in Ci. ep. navadni (običajni) tek stvari.

3. kot gram. t.t. prenesen, metaforičen (naspr. proprius): nomen, verbum Varr.; adv. -ē površno, nemarno, brezbrižno: Icti.

trāns-lūceō (trā-lūceō) -ēre (trāns in lūcēre)

1. sijati, posijati, prisijati tja (čez, preko): speculo in speculum translucet imago Lucr., per raritatem eorum (sc. pontium) translucentibus fluviis Plin.

2. presevati, prosevati, svetlikati se (svetiti (se)) iz česa, svetlikati se (svetiti (se)) skozi kaj, biti prosojen, biti prozoren: in liquidis translucet (sc. puer) aquis O., cortex … nullo loco transluceat Col., selenites ex candido translucet melleo fulgore Plin.

tribūlis -e (tribus)

1. v isto tríbus (okraj, sosesko, srenjo) sodeč, iz iste tríbus (okraja, soseske, srenje) doma: conviva tribulis H. rojak s kmetov; subst. tribūlis -is, m tribúl, sotribušan (sotribuec), sookrajan, sosrenjec: L., Mart., clientes, vicini, tribules Ci.

2. metaf. = gr. δημότης v isti démos (isti okraj, isto okrožje) sodeč, sodémošan, sookrajan: tribulis noster Ter.

trichinus 3 (gr. τρίχινος) iz las narejen, lasen; meton. = tanek (tenek) kot las, boren, pičel (naspr. uber): quod tunc quaestus trichinus (po novejših izdajah tricinus) erat, nunc est uber; ut quaestus sit magnus Varr. ap. Non.

tricōlos -on (gr. τρίκωλος) iz treh členov (delov) obstoječ, tričlen (tročlen), tričlenski (tročlenski): ode Serv.; subst. tricōlon in tricōlum -ī, n (gr. τρίκωλον) trikólon = tričlenska (tridelna) perioda (starejše odmera): hanc controversiam cum declamaret Maximus, dixit [quasi] tricolum tale Sen. rh., hanc ideo sententiam rettuli, quia et in tricolis et in omnibus huius generis sententiis curamus Sen. rh.

triēns -entis, m (tria) tretjin(k)a asa ali sploh dvanajstdelne celote, 4/12 = 1/3

1. sploh tretjin(k)a, tretji del: si de quincunce remota est uncia, quid superat? triens (5/12 — 1/12 = 4/12 = 1/3) H., cum sciemus, quantum quasi sit in trientis triente Ci. ep., medicaminis Col., ut triens ex heminā supersit Plin.

2. (kot novec) tríens = tretjina asa: Varr., H., L., Plin., Iuv.

3. tretjina cele dediščine: Dolabellam video Liviae testamento eum duobus coheredibus esse in triente Ci. ep. dediča tretjine, tretjinskega dediča; tako tudi heres ex triente Suet.

4. (kot obrestno določilo) tretjina odstotka na mesec = po našem računu 4 % letno: usurae Icti. po 1/3 odstotka, pensiones Lamp.

5. kot dolžinska mera
a) tretjina orala (iugerum): Col.
b) tretjina čevlja = štirje palci; metaf. tríens = stojalo iz štiripalčnih lesenih koščkov: cum trientes a bubus ducerentur Vitr.
c) tretjina rimskega palca (dígita; gl. digitus): unciae modulus habet diametri digitum unum et trientem digiti Front.

6. (kot tekočinska mera) tretjino sekstárija (= 4 cyathos) držeč kozarec: Pr., potare amethystinos trientes Mart.

7. (pri matematikih, ki so imeli šestico za osnovno število) število dva, dvojka kot tretjina šestice: Vitr.

tri-faux -cis, abl. -cī (trēs in faux) iz treh žrel prihajajoč, trižrelen (trožrelen), trigolten (trogolten): latratus (sc. Cerberi) V., forma Sil.

tri-līx -līcis (trēs in līcium) triniten (troniten), trižičen (trožičen), iz trojne žice spleten: Serv., Arn., Prud., Isid. idr., lorica auro trilix V. iz trojne zlate žice, per clipei cedentis opus artemque trilicem Val. Fl., praeterea textam nodis auroque trilicem loricam nulli tegimen penetrabile telo Sil., vellera consumunt Patavinae multa trilices, et pingues tunicas serra secare potest Mart., levibus huic hamis consertam auroque trilicem loricam Macr.

tri-membris -e (trēs in membrum) tričlenski (tročlenski)

1. tritelesen (trotelesen), tri telesa imajoč: Geryon Hyg.

2. kot gram. t.t. = gr. τρίκωλος tričlenski (tročlenski), iz treh členov sestoječ: Aug.