Franja

tergīnum -ī, n (tergum) bič iz jermena, korobač: numquam edepol vostrum durius tergum erit quam terginum hoc meum Pl., orationem facere conpendi potes: salve, dum salvo tergo et tergino licet Luc. ap. Non.

tergum -ī, n (menda iz *tergos; sor. z gr. (σ)τέρφος (živalska) hrbtna koža, koža, usnje; prim. lat. tergus, tergīnum)

1. hrbet: boum terga sunt ad onus accipiendum figurata Ci., tuus deus digito non redundat, sed capite … tergo, poplitibus Ci., nigrantes terga iuvenci V. s črnimi hrbti, črnohrbtni, manūs ad tergum reicere Ci., terga Phoebo praebere O. sončiti se, terga caedere L. ali percidere Fl. od zadaj sekati (sovražnika), od zadaj udarjati (na sovražnika), od zadaj udrihati (po sovražniku), qui magistratum sine provocatione creasset, tergo ac capite puniretur L. naj se (pre)šiba in obglavi. Posebne zveze: terga vertere C., Sen. ph. „hrbet pokazati“, obrniti hrbet, (z)bežati = terga dare L., terga praebere fugae O. = fugae dare L. = fugae praestare Iuv. v beg se spustiti (obrniti), (z)bežati, pobegniti, terga dare alicui L., Cu. ali praestare alieni T. (z)bežati od koga, pred kom, biti od koga zapoden (pognan) v beg; toda: pressum inflexo mox dare terga genu Pr. = odstopiti od bremena, obnemoči pod bremenom; metaf.: aetas terga dedit O.; meton.: terga Parthorum dicam O. beg.

2. sinekdoha telo: Petr., (sc. anguis) convolvens sublato pectore terga V., horrentia terga suum V. ščetinaste svinje, ščetinjače; toda: sordida terga suis O. prekajena svinjska hrbt(ov)ina.

3. metaf. hrbet = hrbtna stran, zadnja stran, ozadje, zadek: a tergo (npr. adoriri) Ci. izza hrbta, s hrbta, od zadaj, z zadnje strani, ab tergo stare L. zadaj (v rezervi) stati, biti rezerva, a tergo urbem relinquere Ci. za seboj pustiti, a tergo esse Sen. ph. za hrbtom, zadaj, castris ab tergo (od zadaj) vallum obiectum L., hostis in tergo haeret ali tergo inhaeret L. je za hrbtom, je za petami, ut ad terga (na zadnjo stran) collis hostes pertraheret L., unam (sc. peram) post tergum dedit Ph. zadaj, vzad, nazaj, na hrbet, iam post terga reliquit sexaginta annos Iuv. za seboj ima že 60 let, scriptus et in tergo Iuv. tudi na zadnji (hrbtni) strani (papirja), arbor … terga obverterit axi V.; occ. = površje, površina: terga amnis O., maris Lucan., proscisso qui suscitat aequore terga V., terga crassa V.

4. meton. hrbt(ov)ína, koža, usnje: taurino quantum possent circumdare tergo V., taurorum terga recusant O.; meton. usnjen predmet, izdelek iz usnja, usnjina: venti bovis tergo inclusi O. v mehu, feriunt taurea terga manūs O. (ročni) boben, duro intendere bracchia tergo O. cestov jermen iz bikovega usnja, tergo decutit hastas V. s ščita, prevlečenega z usnjem, hasta rupit terga novena boum O. vseh devet kož (na ščitu); metaf. o ščitu: tot ferri terga, tot aeris (= plasti) V., hasta per linea terga (sc. scuti) transiit V.

Opomba: Heterocl. abl. familiarem tergum: Pl., Non. — Pesn. pl. = sg.

Terīna -ae, f (ἡ Τέρεινα) Terína, mestece v Brutiju: L. — Od tod adj. Terīnaeus 3 (Τερειναῖος) terínski, terinájski, iz Terine prihajajoč: sinus Pl., quidam Elysius Ci.

ternārius 3 (ternī) iz treh sestoječ, trojen: numerus Aus., Aug., Macr. tri, trojka, scrobis Col. tri čevlje globoka, formae (sc. aureorum) Lamp. zlatniki, vredni po 100 zlatih denarjev.

ternārius-dēnārius 3 (ternī denī) iz 13 sestoječ: Prisc.

terrēnus 3 (terra)

1. iz zemlje zgrajen (sestavljen, narejen, izdelan, obstoječ), zêmeljski, zêmeljn, iz prsti zgrajen (sestavljen, narejen, izdelan, obstoječ), prstén: V., Col., Q., Suet. idr., tumulus C., collis L., colles Plin. iun., campus L. z dobro prstjo, fornax O. glinasta, vasa Plin. glinaste, lončene, corpora nostra terreno principiorum genere confecta Ci., terrenis principiorum satietatibus abundans Vitr. obilujoč s prstenimi snovmi, z obilo prstenimi snovmi; subst. terrēnum -ī, n
a) zemeljska snov, zemlja, zemljina, starejše zemljevina (naspr. aër, humor, ignis): Vitr., Lact.
b) zemlja, njiva, polje: quidquid herbidi terreni extra murum erat L., genera terreni Col., caementis occupes terrenum omne tuis et mare publicum H., sepia in terreno parit Plin., quā terrena erant L. kjer je bila zemlja (ne skalovje).

2.
a) na zemlji ali v zemlji živeč (bivajoč, obstoječ, se vršeč), zêmeljski, zêmeljn, zémski: hiatus O., contagio Ci., numina O. podzemeljska, umores N. zemeljska vlažnost, bestiae Ci. na suhem (kopnem, zemlji) živeče, zemeljske (kopenske) živali, iter Plin. ali peregrinatio Cael. po suhem, po kopnem, opera Vitr. podzemeljska dela, molles Amm. zemeljska masa, pabulum Col. podzemeljska hrana (reja) (= kar si svinje izrivajo iz zemlje, npr. mrčes).
b) (po)zemeljski, (po)zemski, tuzemski, (po)sveten (naspr. caelestis): Cypr. idr., Pegasus terrenum (smrten) equitem gravatus H., opes nostrae Aug., terrena ac fragilia haec bona Lact.; subst. α) terrēnī -ōrum, m zemljani: Aug. β) terrēna -ōrum, n αα) (po)svetne stvari: Gell. αβ) na suhem živeče živali, kopenske ((po)zemeljske) živali: Q.

terreus 3 (terra) narejen (zgrajen, sezidan, izdelan, ustvarjen) iz zemlje (prsti), zemljén, zêmeljski, zêmeljn, ilovnat, glinen, prstén: murus, agger Varr., terrea progenies V., regnum quod ambit diva et marina et terrea Prud.

terri-gena -ae, m in f (terra in gīgnere) iz zemlje rojen ali rojena, od zemlje rojen ali rojena, sin (hči) zemlje, otrok zemlje: genus terrigenarum Lucr. iz zemlje rojeni (= prvi človeški) rod, otroci zemlje (Zemlje); o Gigantih, ki jim je bila Zemlja mati: Sil., Val. Fl. (z gen. pl. terrigenûm), Typhoeus O., Typhoeus terrigena O. sin Zemlje, zemljerojenec; pesn.: terrigenae populi ali fratres O. možje, zrasli iz zmajevih zob, ki sta jih posejala Jazon in Kadmos; animalium terrigenarum deceptor oppressor exstinctor Aug.; o kači: Sil., Stat.; o polžu (cochlea): Plin.

terri-genus 3 (terra in gīgnere) iz zemlje rojen, iz zemlje zrasel: animalia Tert., semen Ven.

terrulentus 3, adv. -ē (terra)

1. (po)zemeljski, (po)zemski, (po)sveten: quod terrulentum ac sordidum Prud.; adv.: rem spiritualem quaerere Prud.

2. zemeljski, zêmeljn, iz zemlje zrasel: terrulentis fungitur Prud. žrtvuje zemeljske rastline, zemeljske plodove.

tēstāceus 3 (tēsta)

1. opéčen, opéčnat, lončén: vas, vasculum Hier., pavimentum, structura Vitr., opus Plin. iun. = subst. testāceum -ī, n delo ali izdelek iz opeke: Plin.; meton. opekast = opéčn(at)e barve: gemma, pira Plin.

2. lupinast, z lupino pokrit, lupino imajoč: insectorum omnium et testacei operimenti oculi Plin. oči vseh žuželk in lupinarjev, omnia testacea Plin. vsi lupinarji.

tēsteus 3 (tēsta) iz prsti sestoječ (narejen, izdelan), prstén: corpus Macr., indumentum animi Macr., fragmen Prud.

tetragrammatos -on (gr. τετραγράμματος) iz štirih črk sestoječ, četveročrkoven, štiričrkoven: nomen Domini Isid.

tetrametrus 3 (gr. τετράμετρος) iz štirih metrov sestoječ, štirimetrn, tetrametrn; v jambskih, trohejskih in anapestovskih verzih = iz štirih dvojnih stopic ali dipodij sestoječ; v drugih (daktilskih, kretiških, bakhejskih, antispastičnih, horijambskih, pajonijskih in dohmijskih) verzih = iz štirih navadnih stopic sestoječ, štiristopen, štiristopičen: versus Prisc., pes Isid.

tetrapharmacum (tetrafarmacum) -ī, n

1. obliž iz štirih učinkovin (snovi): Veg. ap. Cels., Cels.

2. obrok (jed, „skuha“) iz štirih jedi: ususque est Hadriani tetrafarmaco frequenter, de quo in libris suis Marius Maximus loquitur Lamp.

teutlophacē -ēs, f (gr. τευτλοφακῆ) tevtlófaka = jed iz mangolda (ali blitve) in leče: Cael. — Soobl. seutlophacē -ēs, f (gr. σευτλοφακῆ): Cael.

Therapnē (pisano tudi Theramnē) -ēs, f in Therapnae -ārum, f (Θεράπνη, Θεράπναι) Terápna (Terámna), Terápne

1. mesto na Kreti: Mel., Plin.

2. mesto v Lakoniki jugovzhodno od Sparte, Helenin rodni kraj: Mel., Plin. (ki pišeta Therapne ali Theramne), Stat. — Od tod adj. Therapnaeus (Theramnaeus) 3 (Θεραπναῖος) terapnéjski, terapnájski (teramnéjski, teramnájski) =

1. iz (lakonijske) Terápne (Terámne) prihajajoč (izhajajoč), pesn. = lakón(ij)ski, spártski, spartánski: marita O. ali rure Therapnaeo nata puella O. = Helena, arma Sil. = kralja Menelaja in njegovih tovarišev, fratres Stat. = Kastor in Poluks, membra Stat. = Poluksovi, Amyclae Mart. spartske (ker so stale poleg Sparte), sanguis O. = amikelskega dečka Hiakinta (Hiacinta).

2. =
a) taréntski, tarentínski: Galaesus Stat.
b) sabínski: Therapnaeo av sanguine Clausi Sil. (Tarentčani (Tarentinci) in Sabinci so spartanskega rodu).

Thēriclēs -is, m (Θηρικλῆς) Têrikles, korintski umetnik, izdelovalec najrazličnejših lesenih in glinenih posod: Plin. — Od tod adj. Thēriclīus 3 (Θηρίκλειος) terikléjski, po Têriklovi metodi (na Teriklov način, po Teriklovem postopku) izdelan, iz Teriklejeve roke prihajajoč: pocula Ci. (pitne posode iz črne gline s širokim dnom in dvema ročajema).

thermae -ārum, f (gr. ϑερμός topel)

1. tople kopeli, toplice, têrme, v Rimu krasne, vsem ljudem namenjene stavbe, v katerih so vodo ogrevale podzemske peči: Agrippae Plin., Neronianae Mart., aedificavit Romae thermas Eutr., fundamenta thermarum im mari iacĕre Sen. iun., magnā thermarum et porticum et tricliniorum laxitate Suet.

2. = thermopōlium gostilna, krčma, nekakšna restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče: Iuv.

3. kot nom. propr. Thermae -ārum, f (Θερμαί Toplice) Têrme = Toplíce, mesto na severni obali Sicilije, rimska kolonija, rodni kraj tirana Agatokla (zdaj Termini Imerese): Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Thermitānus 3 têrmski, termájski, termitánski, iz Têrm prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci.; subst. Thermitānī -ōrum, m Termájci, Termitán(c)i, preb. Term: Ci.

therminus 3 (gr. ϑέρμινος) izdelan (pridobljen) iz volčjega boba oz. lúpine, volčjebobov, lúpinov (Lupinus): oleum Plin.