Franja

sūcinum (slabo succinum) -ī, n (nastanek besede je povezan s sūcus) jantar: Plin., T.; v pl. = kosi jantarja, jantarski kosi = nakit iz jantarja: Plin., Mart., Iuv., Prud.

sūcinus (succinus) 3 (sūcinum, succinum) jantarjev, iz jantarja (izdelan, narejen), jantarski: novaculae Plin. z ročajem iz jantarja.

Sunamītis -tidis, f (Sunam, mesto v Palestini) iz Súnama prihajajoča ali izhajajoča, Súnamka, Sunamítida: puella Hier.

suprā, sinkop. abl. sg. f superā sc. parte (superus)

I. adv.

1. krajevno zgoraj, gori, (po)vrh(u): oleum supra siet Ca., qui omnia haec, quae supra et subter, unum esse … dixerunt Ci., magnoque numero iumentorum in flumine supra atque infra constituto C., torvus Draco serpit subter supraque revolvens sese Ci. poet., mare, quod supra (Zgornje = Jadransko), teneant quodque adluit infra (Spodnje = Tirensko (Etrur(ij)sko)) V., variae circumque supraque volucres volabant V., stupet inscia supra inpubesque manus V. čez nagnjena, ipse … toto vertice supra est V. jih presega, je višji, ut … corpora vidit victoremque supra hostem O. nad njimi, supra, non infra est deus Lact.; pesn. v popolni obl.: Prisc., supera calamos unco percurrere labro Lucr.; komp. superius bolj zgoraj, navzgor: alia superius rapiuntur Sen. ph.

2. časovno zgoraj, gori = prej, večinoma takrat, kadar se besedilo nanaša nazaj oz. se sklicuje na kaj „zgoraj, gori“, torej prej omenjenega: Gell., Cael., Vop. idr., quae supra scripta est Ca., ille, quem supra deformavi, ut ali quae supra dixi Ci., quae supra scripsi Ci. ep., ut supra scripsi Plin. iun., uti supra demonstravimus C., de quo (sc. filio) commemoravi supra N., ut ostendimus supra N., id quod iam supra tibi saepe ostendimus ante Lucr.; occ. iz prejšnjega časa (iz prejšnjih časov), iz prejšnjega obdobja, iz preteklega časa (obdobja), nazaj v preteklost: (sc. pauca) supra repetere S. poseči (malo) nazaj, de Petronio pauca supra repetenda sunt T.; komp. superius bolj zgoraj = (malo) prej: ut supra demonstravimus Auct. b. Hisp., dixi supra Ph.

3. (o meri) čez, več: Ter. idr., supra adiecit Aeschrio Ci. je ponudil več (pri dražbi), dialogos confeci … ita accurate, ut nihil possit supra (sc. fieri) Ci. ep., ut supra nihil posset addi N., mercaris agrum, fortasse trecentis aut etiam supra nummorum milibus emptum H., nihil supra deos lacesso H., centesimus tibi vel supra premitur annus Sen. ph.; supra s quam več kot, bolj kot: Q., Amm., Aur. idr., saepe (sc. rem) supra feret quam fieri potest Ci. bo več kot mogoče povečal, corpus patiens inediae … , supra quam cuiquam credibile est S., nisi tamen intellego illum supra quam ego sum petere S. da stremi više; nam. supra quam tudi supra quod: Dig. —

II. praep. z acc., pesn. pogosto zapostavljena svojemu sklonu

1. krajevno
a) pri glag. mirovanja in stanja nad kom ali čim, na čem (naspr. infra, subter): qui supra nos habitat Pl., supra Maeotis paludes nemo est, qui … Enn. ap. Ci., supra aliquem accumbere (sc. pri mizi; gl. accumbō) Ci., ubi … supra subterque terram per dies quindecim pugnatum est L., olli caeruleus supra caput adstitit imber V., Nereides supra delphinos et cete aut hippocampos sedentes Plin.; kot geogr. t.t. nad čim = za čim, on(o)stran česa: ad eum exercitum, qui supra Suessulam Nolae praesideret, missus L., quae gens iacet supra Ciliciam N., penitus in Thraciam se supra Propontidem abdidit N., Syene est supra Alexandriam Plin.; pren. supra caput esse na glavi biti, nad glavo viseti komu, na grbi imeti koga: ecce supra caput homo levis Ci. ep., dux hostium cum exercitu supra caput est S., cum hostes supra caput sint L.; metaf.: est omnia quando iste animus supra (veži: quando iste animus supra omnia est) V. ker tvoj pogum vse presega; (o službi, nadzorstvu) nad čim: quos supra somnum habebat Cu. za čuvanje (varovanje) nočnega miru, qui supra bibliothecam fuerunt Vitr. varuhi knjižnice, supra rationes esse positum Ps.-Q. (Decl.) biti računovodja.
b) pri glag. premikanja tja čez, tja na kaj (v sl. včasih nad čim): nec tamen exissent umquam supra terram Ci., una pars classis supra Ephesum navigabat Ci. na ono stran, supra se duas legiones … collocavit C., supraque eum locum duo tigna transversa iniecerunt C., fera … saltu supra venabula fertur V., ille supra segetes aut mersae culmina villae navigat O., tignumque supra turba petulans insilit Ph.; pren.: supra homines, supra ire deos pietate V. prekašati, attoli supra ceteros mortales Plin.

2. časovno čez, več kot … (nazaj): res est … inmensi operis, ut quae supra septingentesimum annum repetatur L.; occ.
a) pred čim: paulo supra hanc memoriam C. pred to (našo) dobo, pred tem (našim) časom.
b) med čim: haec … dixit supra (v novejših izdajah super) cenam Cu.

3. (o meri) čez, nad kaj, več kot: supra novem milia hominum L., caesa eo die supra milia viginti L., tres (sc. cyathos) prohibet supra tangere Gratia H., supra duos menses Col., supra geminos fetus Plin.; pren.: haec commemoratio vereor ne supra hominis fortunam esse videatur Ci., ratio … , quae supra hominem putanda est deoque tribuenda Ci., potentia, quae supra leges esse velit Ci. ep. ki hoče veljati več kot zakoni, animadvortit supra gratiam atque pecuniam suam invidiam facti esse S. da presega, quibus rebus supra bonum aut honestum perculsus S. bolj, kot je bilo prav ali spodobno, supra Coclites Muciosque id facinus esse L. da … prekaša dejanja, kakršno je Koklitovo (= Horacija Koklita) in Mucijevo (= Gaja Mucija Scevole), supra modum L., V., Col. čez mero, prekomerno, supra vires H. čez moč, preko (svojih) moči, izven moči, izven (preko) zmožnosti, supra morem densa V. nenavadno, humanam supra formam Ph. nad človeško velikost, supra humanam fidem Plin., supra summum Q.; preg.: supra plantam evagatus Amm. = čevljar ostani pri kopitu (prim.: „Le čevlje sodi naj kopitar (Kopitar)!“ Prešeren); occ. (redko) razen, poleg: supra belli Latini metum id quoque accesserat, quod … L., de floribus supra dictos scripsit Theophrastus Plin.

sūsinātus 3 (sūsinus) iz lilij narejen (pripravljen), lilijev, lilijin, límbarjev: oleum Marc. lilijevo (limbarjevo) olje.

sūsinus 3 (tuj. σούσινος iz σοῦσον lilija) iz lilij narejen (pripravljen), lilijev, lilijin, límbarjev: unguentum Cels., Plin.

sūtor -ōris, m (suere)

1. čevljarski krpač, čevljar, krpár, drétar, kopítar, podplátar, smolár, smôlec: Pl., Sen. ph., Mart., Asellio ap. Gell. idr., ne sutor supra crepidam iudicaret Plin.; od tod preg.: sutor ne supra crepidam (sc. iudicet) Val. Max. čevljar ostani pri kopitu = ne sodi o rečeh, ki jih ne poznaš (prim.: „le čevlje sodi naj kopitar (Kopitar)“ Prešeren); occ. človek iz vrst prostakov (drhali), prostak: id sutores et zonarii conclamarunt Ci., quis tecum sectile porrum sutor … comedit? Iuv.

2. metaf. krpač, skrpovalec, zmašitelj, skrpucalec: fabularum Aug., Sid.

Syēnē -ēs, f (Συήνη) Siéna, najjužnejše mesto v Zgornjem Egiptu; slovelo je po rdečem granitu (zrnjaku): O., Lucan., Mel., Plin., Mart.; pesn. meton. = rdeči granit, starejše rdeči zrnjak: hic multa Syene Stat. Od tod subst. Syēnītēs -ae, m Sienít, Siénec, kot adj. siénski, iz Siéne (izhajajoč): Syenites, genitus Metione, Phorbas O., Syenites (syenites) lapis Plin. rdeči granit (zrnjak), iz katerega so klesali egiptovske obeliske; subst. pl. Syēnītae -ārum, m Sieníti, Siénci, preb. Siene: Plin.

syllogismaticus 3 (tuj. συλλογισματικός) iz silogízmov (sklepanj, (umskih) sklepov) sestoječ: Fulg.

Syrācūsae -ārum, f (Συρακοῦσαι) Sirakúze, glavno mesto Sicilije, ki so ga l. 735 ustanovili Korintčani pod Arhijevim (Archias) vodstvom, rodno mesto Arhimeda in Teokrita (zdaj Siracusa): Ci., L., N., O., Mel., Plin., Sil., Vell., Tert., Aus. (ki meri Syràcūsae). Od tod adj.

1. Syrācūsānus 3 sirakúški, sirakužánski (sirakúžanski): Plin., conventus, lautumiae, mensae Ci.; subst. Syrācūsānus -ī, m Sirakúžan (Sirakužán): Pl.; pogosteje pl. Syrācūsānī -ōrum, m Sirakúžani (Sirakužáni), Sirakúzijci, preb. Sirakuz: Ci., L.

2. Syrācūsius 3 (Συρακοῦσιος) sirakúški, sirakúzijski: mensae Ci.; subst. Syrācūsiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakúzijci, Sirakúžani (Sirakužáni): Plin., Prisc.

3. Syrācosius 3 sirakóški, sirakózijski, iz Sirakúz izvirajoč (prihajajoč): Dio, Hicetus Ci., versus V., ars, poëta, urbs O., senex (= Archimedes) Cl.; subst. Syrācosiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakózijci, Sirakóžani (Sirakožáni): Ci.

tabulātus 3 (preko tabulō -āre iz tabula)

1. z deskami obit, opažen, iz desk narejen (izdelan), deščen: Cod. I., P. F. idr., transitus Plin. iun.; subst. tabulātum -ī, n položene deske, oder, pod, tla: summa tabulata (sc. aggeris) Cu. leseni zgornji del, leseno nadstavbje, tabulata turrium Cu., arcanae tabulata catastae Mart. oder; pl. tabulāta = deske, plohi, „dile“, starejše pódanice: Stat.; meton. nadstropje, starejše klad: turrim tabulatorum quattuor constituit C., quinque tabulatorum L., summa tabulata conceperant ignem Cu.; metaf.
a) „nadstropje“: Col., adsuescant (sc. vites) summas sequi tabulata per ulmos V. od veje do veje vzpenjati se.
b) lega, klada, plast, sloj grozdja: Col.

2. gubast, naguban: Tert.

Tarentum¹ -ī, n (iz gr. acc. Τάραντα: ὁ Τάρας) Tarént, bogato trgovsko mesto na obali Velike Grčije, ki so ga ustanovili Spartanci l. 707 (zdaj Taranto); mesto je bilo glavno središče pitagorejske filozofije: L., Ci., V., T., H., Mel., Plin., Iust. Soobl.
a) Tarentus -ī, f: Mel., Sil., Pl., Prud., Serv.; gr. acc. Tarenton: L. epit.
b) Tarās: Lucan. — Od tod adj. Tarentīnus 3 taréntski, iz Tarénta prihajajoč (izvirajoč, izhajajoč): ager Varr., L., oves Pl., Col., lana Varr., Plin., castaneae, vina Plin., pira Ca., Col., nux Col., nuces Plin., bellum Fl., principes L., Archytas Col., equites L. tarentski konjeniki (vrsta lahke konjenice); subst. Tarentīnī -ōrum, m Tarentín(c)i, Taréntčani, preb. Tarenta: L. — Vulg. adj. soobl. Terentīnus 3 teréntski = taréntski: nux Macr.

Tarquinius 3 tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč). Kot osebno ime Tarquinius (etrursko Tarchu, Tarchna) Tarquinius Priscus, T. Superbus Ci., L. idr. Tarkvinij Prisk, Tarkvinij Ošabni, znana rimska kralja; kot adj.: omne nomen Tarquinium L. vsa rodbina Tarkvinijcev; pl. meton. Tarquiniī -ōrum, m Tarkvíniji, mesto v Etruriji (do l. 1922 Corneto, zdaj Tarquinia): L., Ci.; od tod adj. Tarquiniēnsis -e tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): serva Ci., ager L., fundus Val. Max.; subst.
a) in Taquiniēnsī Varr. na Tarkvinijskem, na tarkvinijskem ozemlju.
b) Tarquiniēnsis -is, m (kolekt.) Tarkvínijec: L.; pl. Tarquiniēnsēs -ium, m Tarkvínijci, preb. Tarkvinijev: L., Plin.

Tarracīna -ae, f Taracína, mesto v Laciju (pozneje imenovano Anxur, zdaj Terracina): Ci., Mel., Plin., flumen Tarracinae L., reka Amazen (Amasēnus), ki se izteka pri Taracini. — Soobl. Tarracīnae -ārum, f Taracíne: L. Od tod adj. Tarracīnēnsis -e taracínski, iz Taracíne prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci. idr.; pl. subst. Tarracīnēnsēs -ium, m Taracínci, preb. Taracine: T.

taurīnus 3 (taurus)

1. bikov, bikovski, bičji: tergum V., taurino cornua voltu Eridanus V. (prim. tauri-fōrmis), frons O., gluten Lucr., fel Cels., Plin., sanguis Cat., Plin., fimum Plin.

2. iz bikove kože (iz bikovine, iz bikovega usnja) narejen (izdelan): tympana Cl.; pesn.: pulsus (po bobnu) Stat.

taxus -ī, f

1. bot. tisa; njene jagode so strupene: V., Lucan., Plin., Sil. idr., funesta O., taxo se exanimavit C. s tisovimi jagodami.

2. meton. kopje iz tisovine: letum triste ferens auras secat Itala taxus Sil. — Soobl. taxeus -ī, f.

Tegea -ae, f ali Tegeē -ēs, f (Stat.) (Τεγέα) Tégea, staro mesto v Arkadiji: L., Mel. — Od tod

1. adj.
a) Tegeaeus (Tegeēus) 3 (Τεγεαῖος) tégejski, tegeájski, pesn. = arkád(ij)ski: Pan V., Pr., limen Val. Fl. = Arcadia virgo O. = Callisto, hči arkad(ij)skega kralja Likaona, parens O. ali sacerdos O. = Karmenta, Evandrova mati, aper O. erimantski merjasec, domus O. Evandrova hiša, volucer Stat. = Mercurius; subst. Tegeaea -ae, f (sc. mulier) Tégejka = Atalanta iz Arkadije: O.
b) Tegeāticus 3 (Τεγεατικός) tégejski, tegeátski: volucer ali ales Stat. = Mercurius.
c) Tegeātis -idis, f (Τεγεᾶτις) tégejska, pesn. = arkád(ij)ska: mater Stat. = Atalanta, capra Sil.

2. subst. Tegeātēs -ae, m (Τεγεάτης) Tegeát, Tégejec, iz Tégee (izhajajoč, izvirajoč, doma): Stasippus Val. Max.; pl. Tegeātae -ārum, m Tegeáti, Tégejci, preb. Tegee: Ci.

teges -etis, f (tegere) plahta iz trstja ali protja, rogóža, rogožína, rogoznica, pletenjača, odeja: Varr., Plin., Fest., Char., Prisc. idr., sedens in cella circumtectus tegetibus Naev. fr., sub ortu Caniculae palmeis tegetibus vineas adumbrabat Col., cannae tegetes Col., substratis tegetibus aut cannis Col., nusquam pons et tegetis pars dimidia brevior? Iuv., tegetem praeferre cubili Iuv., institor hibernae tegetis niveique cadurci Iuv., quando ego figam aliquid quo sit mihi tuta senectus a tegete et baculo? Iuv., in grabatis tegetibusque concepti materna produnt capitibus suis furta Mart.

Telmēssus in Telmēssos -ī, f (Τελμησσός) Telmés, bogato pristaniško mesto v Likiji, po drugih v Kariji; slovelo je po svojih vedeževalcih: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod

1. subst.
a) Telmēssēs -ium, m (Τελμησσεῖς) Telméšani, Telmésijci, preb. Telmesa: L., Ci.
b) Telmēssius -iī, m Telméšan, Telmésijec, iz Telmésa izhajajoč (izvirajoč, doma): ager qui Ptolemaei Telmessii fuisset L.

2. adj.
a) Telmēssicus 3 telméški, telmésijski: sinus L.
b) Telmēssis -idos, f (Τελμησσίς) telméška, telmésijska: unda Lucan.

Temnos -ī, f (Τῆμνος) Témnos, mesto v Ajoliji (v Mali Aziji) severno od Hermovega izliva (zdaj ruševine Nimrud Kalesi pri Gürece): Ci., Plin. — Od tod
a) Temnītēs -ae, m (Τημνίτης) Temnít = Témnošan, iz Temnosa (izhajajoč, izvirajoč, doma); tudi v pl.: Ci.
b) Temniī -ōrum, m Témnijci, Témnošani, preb. Temnosa: T.