Franja

Cantium -iī, n Kancij, pokrajina na jugovzhodu Britanije (zdaj Kent): C.

Cār, Cāris, m, nav. pl. Cārēs -um, acc. -ăs, m (Κᾶρες) Karec, Karci, ljudstvo, ki je sprva prebivalo na Sporadih, pozneje pa v jugozahodnem delu Male Azije in je bilo na slabem glasu zaradi nezanesljivosti in nizkotnega mišljenja; v sg.: Ci., N., v pl.: Pl., L., V., O., Sen. ph.; si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci. (naslanja se na gr. pregovor: ἐν Καρὶ κίνδυνον) si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci.; met.: Caras adiit O. v Karijo. Od tod

1. subst. Cāria -ae, f (Καρία) Karija
a) južna pokrajina v Mali Aziji od Meandra do Likije: Ter., Ci., L., N., Cu. idr.
b) karsko mesto s pridevkom Hydrela: L.
c) pristanišče v Trakiji: Mel.

2. adj. Cāricus 3 (Καρικός) karski: creta Varr., Plin., boves Plin.; večinoma kot subst. Cārica (cārica) -ae, f (sc. ficus) karska smokva, posušena smokva, suha figa: Plin., Stat., Vulg., quidam in portu caricas Cauno advectas vendens Ci., mixta est rugosis carica palmis O. smokve in datlji; pren.: abistis dulces caricae Petr. sladke, vesele šale.

Carmānī -ōrum, m (Καρμανοί) Karmanci: Mel., Lucan. Od tod Carmānia -ae, f (Καρμανία) Karmanija, perz. pokrajina ob Perzijskem zalivu: Cu., Plin.

Carpētānī -ōrum, m Karpetan(c)i, hispansko ljudstvo ob reki Ani (Anas) in Tagu z glav. mestom Toletom (Tolētum, zdaj Toledo): L. Od tod njihova pokrajina Carpētānia -ae, f Karpetanija: L. Adj. Carpētānus 3 karpetanski: Plin.

Catacecaumenē -ēs, f (Κατακεκαυμένη: κατακαίω) Katakekavmena, od sonca ožgana vinorodna meonska ali mizijska pokrajina. Od tod Catacecaumenītēs -ae, m (Κατακεκαυμενίτης, sc. οἶνος) katakekavmensko vino: Vitr., Plin.

Cataonia -ae, f (Καταονία) Kataonija, pokrajina v južni Kapadokiji: N., Plin.; preb. Cataonēs -um, m Kataonci: Cu. (z acc. Cataonas).

Chanaān (kontr. Chanān), f, indecl. Kanaan, palestinska pokrajina: Eccl., Vulg. Od tod adj.

1. Chananaeus 3 kanaanski, iz Kanaana: Eccl.; subst.
a) Chananaea -ae, f Kanaanka: Ambr.
b) Chananaeus -ī, m Kanaanec (kolekt.): Eccl.; v pl. Chananaeī -ōrum, m Kanaanci, preb. Kanaana: Eccl.

2. Chananītis -tidis, f kanaanska: lingua Eccl.; kot subst. = Kanaanka: Eccl.

Chāonēs -um, acc. -as, m (Χάονες) Haonci, pelasgovsko ljudstvo v severozahodnem Epiru med Dodono in Akrokeravnijskim rtom (prim. Chāōn): L., Plin., Cl. Od tod adj.

1. Chāonius 3 (Χαόνιος) haonski, pesn. = epirski, dodonski: sinus O., portus, campi, glandes V., pater V. dodonski oče (Jupiter), columbae (kot ptice vedeževalke v Dodoni) V., Pr., vertex Lucan., arbores Sen. tr. ali nemus Stat. dodonski hrasti, hrastov log v Dodoni, truncus, Iuppiter Val. Fl. victus (= glandes) Cl.; subst. Chāonia -ae, f (Χαονία, sc. γῆ) Haonija, haonska pokrajina: Ci. ep., V., L. idr.

2. Chāonis -idis, f haonska, pesn. = epirska, dodonska (dodonskemu Jupitru posvečena): ales (golob) O., arbor O. = quercus Sen. tr.

Chersonēsus (Cherronēsus, Cherronēsos) -ī, f (χερσόνησος, χερρόνησος) pravzaprav „celinski otok“ = polotok, Her(z)onez; poseb.

1. Cherr. Taurica: Plin., tudi samo Cherr.: Ci. ep., Varr. fr., Plin. Tavrski Herzonez, današnji Krimski polotok med Azovskim in Črnim morjem.

2. Cher. Thracia, nav. samo Cher.: L., Mel. Traški Herzonez, današnji Galipolski polotok med Helespontom in Črnim zalivom: Attalici agri in Cherroneso Ci.; po skladu mestnih imen: ut Athenienses Chersonesum colonos vellent mittere N., se enim domum Chersonesi (loc.) habere N. — Soobl. Chersonēnsus -ī, f Herzonenz: Iust. Od tod adj. Chersonēnsis -e herzonenški: totum Chersonense latus Mel.

3. Cher. Hēraclēa ali Cher. Hēracleōtārum Heraklejski Herzonez, mesto na zahodnem obrežju Tavrskega Herzoneza: Plin.

4. Cher. Rhodiōrum Rodski Herzonez, rt v Kariji nasproti otoka Rodosa: Plin.

5. Chersonēsus, pokrajina s predgorjem v Argolidi: Mel.

6. Chersonēsus, mesto s pristaniščem v egipt. Mareotidi: Auct. b. Alx.

Ciminius lacus: Col. ali pesn. Ciminī lacus: V., Sil. Ciminsko jezero v Etruriji zahodno od Falerijev; gozdnato gorovje ob njem: Ciminius mōns: L. ali Ciminius saltus: L., Fl. ali nav. Ciminia silva: L., Front. Ciminsko gorovje. Od tod vsa tamkajšnja pokrajina Ciminia -ae, f Ciminija: Amm.

citer -tra -trum (cis) tostran ležeč, tostranski: Afr. fr., ager Ca. ap. Prisc. Komp. citerior -ius

1. bližnji, bliže ležeč, tostranski: uno gradu a publico supplicio citerior Val. Max., Gallia ulterior et citerior Ci., C. tostranska Galija (z rim. stališča) = Padova nižina, c. Hispania Ci., C., L. rim. pokrajina v Španiji med Pireneji in Ebrom; pren.: ad haec citeriora veniam Ci. kar vam je bliže, deduc orationem tuam de eo loco ad haec citeriora Ci.

2. (časovno) zgodnejši, prejšnji: ultio delicto citerior Val. Max., Africano consulatus citerier legitimo tempore datus est Val. Max. prej, kakor je bilo po zakonu dovoljeno.

3. manjši, neznatnejši: poena citerior quam scelus Q. — Superl. (redko) citimus (citumus) 3 najbližji, zelo blizu: stella ultima a caelo, citima terris Ci., c. lunae helix Ap.

clientēla -ae, f (cliēns)

1. (v Rimu) razmerje med varovancem in zavetnikom (klientom in patronom), zavetništvo, varovanstvo, varstvo, zaščita, klientela: Ter., magnae clientelae C., se in Chrysogoni clientelam contulerunt Ci.; v varstvu rim. zavetnika je lahko tudi kaka rim. pokrajina, občina: pro clientelis hospitiisque provinciarum Ci., coloniarum et municipiorum clientelae T.; pren.: poëtae sub clientela Musarum Suet.; met. = varovanci, klienti: Vell., Val. Max., Suet., ne amitteret tantas clientelas Ci., vitam in extremum adductam a clientelis et servitiis Octaviae T.

2. pren. (izven rim. države) razmerje med šibkejšim in mogočnejšim narodom, varovanstvo, podložništvo, vazalstvo: magnae erant Haeduorum clientelae C., veteres clientelas restituere Ci., se Remis in clientelam dicare C., gentes in clientelas recipere Plin., clientelis exterarum nationum abundare T.; met. varovanci, klienti, družina, spremstvo: sordida paulo ante clientelae pars Iust., incedentibus regiis clientelis T.

Coela -ōrum, n: L. ali Coela Euboeae (τὰ κοῖλα τῆς Εὐβοίας): Val. Max. (Evbejske) Kele, primorska pokrajina na Evbeji.

Coelē Syria, acc. Coelēn Syriam, abl. Coelē Syriā (ἡ κοίλη Συρία) Kelesirija, kotlinasta pokrajina med Libanonom in Antilibanonom: L., ista Syria Coelē: Ulp. (Dig.), tudi samo Coelē Kela: Mel., Plin.; potem sploh zahodna Sirija: Cu.

Colchus 3 kolhovski, kolhoški = z obale Črnega morja južno od Kavkaza: venena O. (po Medeji), rhombus Mart. čaroben; subst. Colchus -ī, m Kolh: Colchus loquatur an Assyrius H.; večinoma pl. Colchī -ōrum, m (Κόλχοι) Kolhi: Ci. idr., auratus aries Colchorum Poeta ap. Ci.; met. = dežela Kolhida: monstrum submisere Colchi H. — Od tod

1. gr. adj. obl. Colchis -idis in -idos, acc. sg. -idem in -ida, acc. pl. -idēs in -idas, f (Κολχίς) kolhovska: gens Val. Fl., Phasis Sen. tr., Medea Plin.; kot subst.
a) (sc. mulier) Kolhovka = Medeja: H., O., Pr., Iuv.
b) (sc. terra) Kolhida, azijska pokrajina ob vzhodni obali Črnega morja: Mel., Plin., Val. Fl.

2. adj. Colchicus 3 (Κολχικός) kolhovski: venena H., terra Plin.; subst. (v gr. obl.) Colchicon -ī, n (κολχικόν) podlesek, rastl. s strupeno koreniko: Plin.

Commāgēnē -ēs, f

1. (Κομμαγηνή, sc. γῆ) Komagena, sirska pokrajina na skrajnem severu: Cael. ap. Ci. ep., Mel., Plin. — Soobl. Commāgēna -ae, f: Amm. — Od tod adj. Commāgēnus 3 komagenski, iz Komagene: Ci. ep., Plin., Iuv., Dig., Antiochus Commagenus C. komagenski kralj, ki ga je postavil Pompej, regio Commagena (= Commagene) T.; subst. Commāgēnī -ōrum, m Komagenci, preb. Komagene: Mel., Plin., T.

2. Commāgēnē -ēs, f (sc. herba) bot., najbrž sirska narda: Plin.

Corduēna -ae, f (Γορδυηνή) Korduena (Kordvena), pokrajina v Veliki Armeniji (zdaj Kurdistan): Amm. Od tod preb. Corduēnī -ōrum, m (Γορδυηνοί) Korduenci (Kordvenci) (današnji Kurdi): S. fr., Plin.; tudi Gordyaeī -ōrum, m (Γορδυαῖοι) Gordiejci: Cu., in gorovje v njihovi pokrajini Gordyaeī montēs (τὰ Γορδυαῖα ὄρη) Gordiejsko gorovje: Cu.

Daedala -ōrum, n (Δαίδαλα) Dedale,

1. trdnjava v Kariji, ki je spadala k otoku Rodu: L., Plin.

2. pokrajina in mesto ob Hoaspu v Indiji: Cu. Od tod montēs Daedalī Dedalsko gorovje: Iust.

Dalmatae (Delmatae) -ārum, m (Δαλμάται) Dalmati(nci), preb. pokrajine Dalmacije: Ci. ep., Vell., T. idr.; atrib.: Dalmatae montes Stat. dalmat(in)ska gorovja. — Od tod subst. Dalmatia (Delmatia) -ae, f (sc. terra; Δαλματία) Dalmacija, pokrajina ob vzhodni obali Jadranskega morja, približno današnja Dalmacija: O., T. idr. Adj. Dalmaticus (Delmaticus) 3 dalmat(in)ski, iz Dalmacije, nad Dalmacijo: Vell., T., Suet., triumphus H. zmagoslavje prokonzula Azinija Poliona nad dalmatinskimi Partinci 25. X. 39. — Kot subst. Dalmatica -ae, f (sc. vestis) dalmatika, neko spodnje oblačilo s kratkimi rokavi, iz bele dalmatinske volne, še dandanes mašno oblačilo katoliških duhovnikov: Cypr., Isid. — Od tod adj. Dalmaticātus 3 v dalmatiko oblečen: Lamp.

Daunus -ī, m Daven, mitološki kralj severne Apulije (Apulia Daunia), Pilumnov in Danain sin, oče ali ded Turna, rutulskega kralja, Diomedov tast: V., O. idr., pauper aquae Daunus (kot vladar pokrajine, revne z vodo) H. Od tod adj. Daunius 3 Davnov, davenski, davnijski: O., heros (= Turnus) V., dea (= Iuturna) V., gens (= Rutuli) V., Daunia Camena H. davnijska (t.j. apulska, Horacijeva) Muza; pesn. pren. = rimski: Dauniae caedes H. Dauniacus 3 davnijski = apulski: campi Sil. Subst. Dauni -ōrum: Mel., ali Dauniī -iōrum, m: Plin. (Δαύνιοι) Davni(jci), preb. severne Apulije. Daunias -adis, f pokrajina Davnija, pesn. = Apulija: militaris D. H.