Franja

Hippopodēs -um, m (gr. ἱππόποδες) Hipópodi = Konjenožci, mitološko pleme na severu: Mel., Plin.

Hirpīnī (Irpīnī) -ōrum, m (iz osk.-sab. hirpus, irpus volk) Hirpín(ij)ci (Irpín(ij)ci), samnijsko pleme v južni Italiji med Kampanijo in Apulijo: L., Sil. (z obl. Irpini), Serv., P. F.; meton. Hirpin(ij)ci = Hirpinija, hirpin(ij)sko ozemlje: Hannibal ex Hirpinis in Samnium transit L., dum haec in Hirpinis geruntur L. Od tod adj. Hirpīnus (Irpīnus) 3 hirpin(ij)ski (irpin(ij)ski): ager, fundus Hirp. Ci., Hirpina pubes Sil., Hirpinus (sc. equus) Iuv.

Horestī -ōrum, m Horésti, pleme na severnem Škotskem: T. (s soobl. Borestī).

Hūnnī (Hūnī) -ōrum, m Húni, divje azijsko pleme: Amm., Cl. Soobl. Chūnī -ōrum, m: Aus.; sg. Chūnus -ī, m Hun(ec): Cl., Sid. — Od tod adj. Hūniscus 3 hunski: equus P. Veg.

Hyantēs -um, acc. -as, m (Ὕαντες) Hiánti, staro pelazgijsko pleme v Bojotiji: Plin. Od tod adj.

1. Hyantēus 3 (Ὑάντειος) hiántski, pesn. = bojotski: Aganippe, Iolaus O., aqua Mart. iz kastal(ij)skega studenca.

2. Hyantius 3 (Ὑάντιος) hiántski, pesn. = bojotski: sorores Stat. (o Muzah), Camenae Sid.; subst. Hyantius -iī, m Hiánt, Bojotec: O. (o Aktajonu (Actaeon), vnuku bojotskega kralja Kadma (Cadmus)).

Hyperborē̆ī -ōrum, m (Ὑπερβόρειοι ali Ὑπερβόρεοι [βόρος = ὄρος gora]) Hiperborêjci = „Prekogorci“, mitološko pleme na skoraj rajskem severu (v Trakiji), kjer je prebivalo v neskaljeni sreči: Ci., Mel., Plin. Od tod adj.

1. (pesn.) Hyperboreus 3 hiperborejski, traški, severni: Ap., Cl., glacies, orae V., Pallene O., ursa Lucan., pruinae Val. Fl., triumphus Mart. Domicijanovo zmagoslavje nad Kati in Dačani.

2. Hyperboreānus 3 hiperborejski: Hier.

Iacetānī -ōrum, m Jaketán(c)i, ibersko pleme v severovzhodni Hispaniji (današnji Kataloniji): C.

Iamidae -ārum, m Jamidi, Jamosovi potomci, vedeževalsko pleme v Elidi: Ci.

Ïāpydēs -um, acc. -as, m (Ἰάπυδης) Japídi, pleme v severozahodni Iliriji, l. 128 so si jih Rimljani podvrgli, v času Avgusta je bilo njihovo ozemlje združeno z Liburnijo: Ci., L., Plin. Sg. Ïāpys -ydis, adj. = japidski, v japidski deželi izvirajoč: Ïāpydis arva Timavi V. Od tod subst. Ïāpydia -ae, f Japidija, japidska dežela: Tib., S. fr. (z obl. Ïapudia Japudija), Plin.

Ïaxamatae -ārum, m (Ἰάξαμάται) Jaksámati, pleme ob Majotskem jezeru: Val. Fl., Amm. Soobl.: Ixamatae ali Xamatae: Mel.

Ïāzygēs -um, m (Ἰάζυγες) Jazígi, sarmat(ij)sko pleme ob spodnji Donavi: O., Plin., T.; sg. Ïāzyx -ygis, kot adj. masc. jaziški: bubulcus O.

Icenī -ōrum, m Íken(c)i, britansko pleme zahodno od Londona: T.

Ilergaonēs -um: Plin. ali Ilergavonēnsēs -ium, L. ali Illurgavonēnsēs -ium, m: C. Ilerga(v)onci, Ilurga(v)onci, pleme ob vzhodni obali Tostranske Hispanije. Od tod adj. Ilergavonēnsis, po drugih Illurgavonēnsis -e, ilerga(v)onski, ilurga(v)onski: cohors C. Subst. Ilergaonia -ae, f Ilergaonija, dežela Ilerga(v)oncev: L. fr.

Ilergetēs -um, m Ilérgeti, pleme v Tarakonski Hispaniji (prim. Ilerda): L., Plin.

Ilvātēs -um, m Ilváti, ligursko pleme: L.

Īnsuber -bris, m (Ci.), nav. pl. Īnsubrēs -um in -ium, Insuber, pl. Insubri, keltsko pleme v Cisalpinski Galiji z glavnim mestom Milanom (Mediolanum): Ci., L., Plin.; kot adj.: Insuber eques L. insubrski.

Intemeliī (Intimeliī, Intimiliī), -ōrum, m Intemélijci (Intimélijci, Intimílijci), ligursko pleme ob vzhodnem delu Morskih Alp: T., Intemelii Ligures L.; njihovo glavno mesto Album Intemelium ali Albintemelium -iī, n Âlbum Intemélij, Albintemélij ob ligurskem obrežju, zdaj Ventimiglia: T., Varr. Pozneje se je imenovalo tudi samo Intemelium -iī, n Intémelij: Plin.

Isaurī -ōrum, m (Ἴσαυροι) Izávri, pleme v Mali Aziji okoli mesta Izaver na severnem pobočju zahodnega Tavrosa, južno od Ikonija: L., Mel., Eutr., iter facere per Isauros Ci.; meton. = Izávre, glavno izavrsko mesto. — Od tod adj. Isaurus 3 izavrski: opes O.; pogosteje Isauricus 3 (Ἰσαυρικός): forum Ci. gens Plin.; kot vzdevek P. Servilija Vacije, ki je l. 75 podjarmil Izavre: L. epit., Fl.; subst. Isauria -ae, f (Ἰσαυρία) Izávrija, malo znana, v gorovju skrita pokrajina Male Azije, ki je mejila na severu s Frigijo, na jugu s Kilikijo, na vzhodu z Likonijo in na zahodu s Piridijo: Amm.

Istaevonēs (in Istvaeonēs) -um, m Istevón(c)i (Istveón(c)i), germansko pleme. Po legendi so Manovi sinovi Inguas, Ermnas, Istuas (ki so pravzaprav vzdevki bogov Frejra (Freyr), Tira (Tyr) in najbrž Odina). Od tod patronim. Ingaevonēs Ingevoni, Hermionēs Hermioni, Istaevonēs Istevonci. Ingevoni so prebivali ob obali Severnega morja med Frizijo in Jutlandijo, Hermioni so se imenovali bolj proti jugu bivajoči Hermunduri, Semnoni in Markomani, Istevonci pa so bili rodovi, ki so bivali ob Renu: T.

Itūraeī in Ityraeī -ōrum, m (Ἰτουραῖοι) Iturejci, roparsko arabsko-sir(ij)sko pleme ob zgornjem Jordanu, dobri lokostrelci: Ci., T., Ap., Lucan., Plin., Auct. b. Afr., Eutr. — Od tod adj. Itūraeus 3 iturejski: Ituraeus arcus V., It. sagittae Lucan.