Franja

Symaethus -ī, m (Σύμαιϑος) Simájt (Simét), glavna reka vzhodne obale Sicilije, ki izvira ob vznožju Etne in se izliva v morje južno od Katanije: Sil., Serv. — Soobl. Symaethum -ī, n: Plin. — Od tod adj.
a) Symaethēus 3 (Συμαίϑεος) simajtéjski (simetéjski), simájtski (simétski): aquae O. Simajtovi pritoki.
b) Symaethis -thidis, f simájtska (simétska): nympha (= nimfa reke Simajt (Simet)) O.
c) Symaethius 3 simájtijski (simétijski), simájtski (simétski): Sȳmaethia flumina V. Simajtovi (Simetovi) pritoki, heros (= Acis Akis (Akid), sin nimfe reke Simajt (Simet)) O.; od tod subst. Symaethiī -ōrum, m Simájtijci (Simétijci), Posimájtijci (Posimétijci), preb. ob Simajtu (Simetu): Plin.

Tabūrnus -ī, m Tabúrn, pogorje v Kampaniji, južno od Kavdinskih prelazov: V.

Tarbellī -ōrum, m Tarbél(c)i, akvitansko pleme, ki je živelo na področju južno od Biturigov Vibiskov pa vse tja od Pirenejev: C., Plin. Od tod adj.

1. Tarbellus 3 tarbélski: Pyrene Tib., Aquae, mater, oceanus Aus.

2. Tarbellicus 3 tarbélski: qua litore curvo molliter admissum claudit Tarbellicus aequor Lucan., arva, origo, Atturus Aus.

Thermē -ēs, f (Θέρμη) Têrma, mesto v Makedoniji, pozneje imenovano Thessalonica (zdaj Sedes južno od Soluna (Saloniki)): Plin. — Od tod adj.

1. Thermaeus 3 (Θερμαῖος) têrmski, termájski: sinus T. Termski (Termajski) zaliv.

2. Thermaïcus 3 (Θερμαϊκός) têrmski, termájski, termáiški: sinus Mel., Plin. Termski (Termajski, Termaiški) zaliv.

Theuma -atis, n Tévma(t), trg v Makedoniji južno od Metropole proti meji z Etolijo (Ajtolijo): L.

Usipetēs -um, m (C., Fl.) in Usipiī -iōrum, m. (T., Mart.) Uzípeti, Uzípijci, germansko pleme, ki je v času Cezarja živelo na področju od reke Lippe proti severu ob desnem bregu Rena, od časa cesarja Tiberija naprej pa južno od Lippe.

Opomba: Pri T. in Mart. najdemo v izdajah gen. pl. Usipōrum.

Vada³ Volaterrāna -ōrum, n Volatêrske Váde (Volatêrska Váda) = Volatêrski Brod, mesto v Etruriji s pristaniščem južno od Pize (Pisa) (zdaj Vada pri kraju Pallazi): Ci., Plin.

Vaga -ae, f Vága

1. mesto v afriškem Bizakiju južno od Ruspine: Auct. b. Afr.

2. mesto v Numidiji jugozahodno od Utike (pisano tudi Vacca): S., Sil. — Od tod adj. Vagēnsis -e vágski (váški): oppidum Vagense Plin. = Vaga; od tod subst. Vagēnsēs -ium, m Vágci (Vagájci, Važáni), preb. mesta Vaga: S.

3. reka v Luzitaniji: Plin. (prim. Vagia).

Viromanduī -ōrum, m Viromándui, Viromandučáni, belgijsko pleme, ki je živelo vzhodno od Atrebatov in južno od Nervijcev: C., L. epit. — Soobl. Veromanduī -ōrum, m: Plin.

Volsiniī (Vulsiniī) -ōrum, m Volzíniji (Vulzíniji), mesto v Etruriji južno od Kluzija (danes Orvieto) ob Volzinijskem jezeru (zdaj Bolsena): L., Plin., Iuv. Od tod adj.

1. Volsiniēnsis (Vulsiniēnsis) -e volzínijski (vulzínijski): ager L., lacus Volsiniensis Vitr., Col., Plin. Volzinijsko jezero (zdaj Lago di Bolsena); subst. Volsiniēnsēs -ium, m Volzínijci, Volzinijáni, preb. Volzinijev: L., Plin.

2. Volsinius 3 volzínijski: nec paenitet … Volsinios deseruisse focos Pr.

Opomba: V eni od izdaj (Lucian Müller) najdemo pri Pr. Volsanios focos volzanijska ognjišča.