Franja

sēsaminus 3 (tuj. σησάμινος) sézamov = pripravljen iz sézama: oleum PLIN.

sescēnārius 3 (sexcēnī) iz šeststo (mož) sestoječ, (po) šeststo (mož) imajoč, šeststoten: cohortes C. – Soobl. sēxcēnārius 3: PRISC.

sescentēnārius in sēxcentēnārius 3 (sexcentī, sēscentī) iz šeststo sestoječ, šeststo imajoč: PRISC.

Sēstos in Sēstus -ī, f (Σηστός) Sést(os), mesto v Trakiji ob Helespontu nasproti maloazijskega mesta Abida, rodni kraj in bivališče svečenice Hero (Hero): L., O., MEL., PLIN., LUCAN. Od tod adj.

1. Sēstiacus 3 (Σηστιακός) séstoški, sést(ov)ski: sinus STAT. ali pelagus AUS. = Hellespontus.

2. Sēstus 3 séstoški, sést(ov)ski, iz Sésta izhajajoč (doma): puella O.

3. Sēstias -adis, f séstoška, sést(ov)ska, iz Sésta izhajajoča (doma); kot subst. Sestošánka, Séstijska (= Hero): STAT., SID.

Sicyōn -ōnis, m in f (Σικυών) Síkion, glavno mesto pokrajine Sikionije na severozahodnem Peloponezu nedaleč od Korinta, Aratov rojstni kraj; v mestu so že zgodaj gojili znanosti in umetnosti: PL., CL., L., O., MEL., PLIN., STAT., IUV. Od tod adj. Sicyōnius 3 (Σικυώνιος) sikión(ij)ski, iz Síkiona izhajajoč (doma), v Síkionu živeč (delujoč, se nahajajoč): CAEL., magistratus, Aratus CI., ager L., baca (oliva) V., Sicyonii calcei CI. ali subst. Sicyōnia -ōrum, n (LUC. AP. P. F., LUCR., PS.-V. (Ciris), CORN.) sikión(ij)ski čevlji, vrsta mehkih čevljev; subst. Sicyōniī -ōrum, m Sikión(ij)ci, preb. Sikiona: CI., PLIN.

Opomba: Star. loc. Sicyōni: PL.

silīgineus 3 (silīgō) pšeničen, pripravljen (narejen) iz pšenične moke: farina Ca., Plin., panis Varr. ap. Non., Sen. ph., cunni Mart. (gl. cunnus), Priapus Mart.

silvestris -e (silva)

1. gozdnat, z gozdom (gozdovi, hostami) obrasel: mons Varr., collis C., via Ci., loca montuosa et silvestria Ci., tumulus L., saltus Cu., ager H., Col., regio Plin.; subst. silvestria -ium, n gozdnati kraji: Plin., an etiam per Thraciam saltus patentes qui angusti erant, et plana ex arduis et culta ex silvestribus facere potui L.

2. gozden, v gozdu (gozdovih) živeč, v gozdu (gozdovih) se nahajajoč, iz gozda izhajajoč (prihajajoč), hosten, šumski: fraga nata sub umbra silvestri O., numen O., Plin., gens L., homines H., belua (= lupa) Ci., eductosque pares silvestri ex ubere (sc. lupae) reges Pr., cursus Ci. v (po) gozdu, bellum Lucr., materia L. gozdni les, dona Cat., musa V., Lucr. gozdna, podeželska, selska, pastirska pesem; od tod feritas silvestris L. prvobitna (prvotna, prvinska) divjost.

3. divje rastoč, samorasel, samorašč, divji: arbor V., Col., baca V., corna H., oliva O., cicer, cucumis, faba, pruna, rosa Plin., prunus Col., Plin., gallinae, arietes Col., tauri Plin., mel Plin., silvestria omnia odoratiora sativis Plin., est et alterum genus eius silvestrius Plin., silvestriora omnia tardiora Plin.; metaf.: animus V. divja narava (rast).

Opomba: Sinkop. gen. pl. silvestrûm: Acc. fr. — Poklas. nom. sg. m silvester: Col., Plin., Sen. tr.

similāgineus 3 (similāgō) narejen iz najdrobnejše pšenične moke, pripravljen iz najfinejše pšenične moke: panis Vulg.

simulācrum -ī, n (simulāre)

I.

1. plastična (kipovita) podoba, kip, slika, upodobitev, zlasti kakega božanstva: Lucr., Dianae Ci., patella cum simulacris deorum Ci. s pridvižnimi podobami, z reliefi, z reliefnimi upodobitvami, alii (sc. Galli) immani magnitudine simulacra habent C., omnia simulacra arasque conservavit N., vix positum castris simulacrum (sc. Minervae) V., veterum simulacra deorum O., Apollinis Clarii simulacrum T., statuae et imagines non animorum simulacra, sed corporum Ci., simulacrum Helenae pingere iubere L., simulacra pugnarum picta L., gentium urbiumque nomina ac simulacra Plin., vecta … simulacra montium, fluminum, proeliorum T., ducendum ad sedes simulacrum V. (o trojanskem konju); ad simulacrum alicuius rei po podobi česa, po zgledu česa, po vzoru česa: templi Veneris Suet., caelestium siderum, ignium Fl.; lahko tudi: per litterarum simulacra Sen. ph.

2. lutka, pupa, čeča, narejen možic, možiček: simulacra cerea O., simulacra hominum armata, simulacra illa armatorum Front. —

II. metaf.

1.
a) zrcalna podoba (poseb. v vodi): quid frustra simulacra fugacia captas? O., ut per aquas quae nunc rerum simulacra videmus Lucr.
b) dozdevna podoba (slika), sanjska podoba (slika), podoba (slika) iz sanj: simulacra modis pallentia miris visa sub obscurum noctis V., noctem simulacraque vana timebam O., simulacra inania somni O., inania cervorum simulacra Lucr., in somnis laticum simulacra petit Lucr.
c) pošast, strah: audita simulacra Plin. iun. pripovedke o strahovih.
d) senčna podoba, senca umrlega človeka: quaedam simulacra modis pallentia miris Enn., Lucr., infelix simulacrum atque ipsius umbra Creusae visa mihi ante oculos V., descendunt illac simulacraque functa sepulcris O., simulacra cara parentis O., simulacrum incertum Ap.
e) kot fil. t.t. α) v duhu gledana podoba česa, kake stvari, predstava, odslikava (εἴδωλον): rei simulacrum et imago Lucr., quaecumque ab rebus rerum simulacra recedunt Lucr. β) mnemonična (mnemotehnična) slika (podoba, predstava): ut res ipsas rerum effigies notaret atque, ut locis pro cera, simulacris pro litteris uteremur Ci.
f) portret (oris, orisovanje) značaja, značajski opis, „značajepis“: viri copiosi L.
g) podoba, prispodoba, prilika (nav. imago): hominem quoius rei … similem esse arbitrarer simulacrumque habere Pl.

2. le slika, le podoba, le privid, zgolj posnetek (posnemek, snimek), kopija, imitacija: simulacra virtutis Ci., belli simulacra ciere V., Lucr. navidezen boj, pugnae cient simulacra sub armis V. ali simulacrum ludicrum pugnae L. ali simulacrum navalis pugnae L. ali simulacra proeliorum Gell. manever oz. manevri, simulacrum decurrentis exercitus L., vindemiae T.; occ. navidezna slika, lažna podoba, izmišljena slika (podoba), slepilo, pretveza, privid, zgolj videz, iluzija, senca, fantom: simulacra religionis Ci., haec simulacra sunt auspiciorum, auspicia nullo modo Ci., si denique imaginem iudiciorum aut simulacrum aliquod futurum reliquum credidisset Ci., qui ea simulacra libertatis senatui praebebat T., simulacra inania Q. nebistvene (brezbistvene, prazne) podobe.

Sinōpē -ēs, f (Σινώπη) Sinópa

I. mesto v Paflagoniji ob črnem morju, miletska kolonija, rojstni kraj kinika Diogena (zdaj Sinop): Ci., Mel., Plin., T. — Soobl. Sinōpa -ae, f: Ci. — Od tod

1. adj.
a) Sinōpēnsis -e sinópski: colonia Icti.; subst. Sinōpēnsēs -ium, m Sinópci, preb. Sinópe: L., T.
b) Sinōpicus 3 (Σινωπικός) sinópski: minium Cels.

2. subst.
a) Sinōpe͡us -ēi, m (Σινωπεύς) Sinópec, iz Sinópe: Pl., Cynicus (= Diogenes) O.
b) Sinōpis -idis, f (Σινωπίς) rdeča okra, rdečkasta prst, ki so jo uporabljali za barvanje: Vitr., Plin., P. Veg. —

II. grško mesto v Laciju, kjer so se naselili Rimljani; od takrat naprej se je imenovalo Sinuessa: Sinope dicitur Graeca urbs fuisse, Sinuessa deinde ab colonis Romanis appellata L.

smaragdineus 3 (smaragdus) iz smarágda pripravljen, iz smarágda narejen, smarágden: viriditas M., postis Ven.

sōcītēs -ae, m (tuj. συκίτης) smokvovo (smokvino) vino, vino iz smokev, smokvovec: sic fit et sycites e fico, quem alii pharnuprium, alii trochin vocant Plin.

Solī -ōrum, m (Σόλοι) Sóli

1. primorsko mesto v Kilikiji, pozneje imenovano Pompeiopolis, grška kolonija, rojstni kraj stoika Hrizipa (Chrysippus), grškega komediografa Menandra in grškega zvezdoslovca Arata: Ci., L. — Soobl. Soloe -ōrum, m Sóli: Mel., Plin., M. — Od tod
a) adj. Solensis -e sólski, iz Sólov izhajajoč (prihajajoč, doma, po rodu), kot subst. m Sólec, Solán: Bion Solensis, Aristomachus Solensis Plin.; v pl. Solēnsēs -ium, m Sólci, Soláni, preb. Sólov: Ci.
b) subst. Sole͡us -eī, m (Σολεύς) Sólec, Solán: Bion Soleus Varr., Milon Soleus Plin.

2. mesto na Cipru: Plin. (z obl. Soloe).

solli-ferreum -eī in sōli-ferreum -eī, n (sollus [stlat.] = totus in ferrum) izstrelek v celoti iz železa, železni izstrelek, železno metalo: P. F., ut emissis soliferreis falaricisque gladios strinxerunt L., quae tum igitur suppetierant, haec sunt: hasta, pilum, phalarica, semiphalarica, soliferrea, gaesa, lancea … Gell., unde tela quaedam solliferria vocantur tota ferrea Fest., item Livius sollicuria, in omni re curiosa; et solliferreum genus teli, totum ferreum Fest.

Sōra -ae, f Sóra, najsevernejše mesto Volskov v Laciju ob desnem bregu reke Liris (še dandanes imenovano Sora): L., Sil., Iuv. Od tod adj. Sōrānus 3 sórski, soránski, iz Sóre prihajajoč: ager, transfuga L., augur Ci. (porogljivo zaradi praznoverja prebivalcev Sore). Kot priimek, npr.

1. Q. Valerius Soranus Kvint Valerij Soran, govornik in pesnik: Ci.

2. Servilius Barea Soranus Servilij Barea Soran, consul suffectus l. 52 po Kr.: T.

3. Dis pater Soranus Serv. oče Dit Sorski (Soranski).

Sparta -ae, f (Pl., Ci., L., N., V.) in (pesn.) Spartē -ēs, f (Σπάρτη, dor. Σπάρτα) (Pr., O., Stat.) Spárta, glavno mesto Lakonije, nav. imenovano Lacedaemon Lakedajmon (še danes Sparta); pl. Spartae meton. = Spartánci: It. — Od tod

I. adj.

1. Spartānus 3 spártski, spartánski: Pr., Lucan., Sil., Petr., Iuv. idr., bellum, disciplina L., virgo V., saxum (marmor) Mart.; subst. Spartānus -ī, m Spartánec, preb. Sparte: Pl., Val. Max.; pogosteje v pl. Spartānī -ōrum, m Spartánci: N., Cu., T., Iust., Cl.

2. Spartiacus 3 (Σπαρτιακός ) spártski: Taenaros Ap.

3. Spartiāticus 3 spártski: res Pl.

4. Sparticus 3 spártski: myrtus V. (Cul.) —

II. subst. Spartiātēs -ae, m (Σπαρτιάτης) Spartánec, doma (po rodu, izhajajoč, izvirajoč) iz Spárte: Pl., Ci.

sparteus 3 (spartum) bódaličji, iz bódalice narejen ali izdelan: Pac. ap. Fest., Don., funes Ca., Col., taenia, helcium Ap., solea Col. = subst. spartea -ae, f (sc. solea): Col., P. Veg.

spīca -ae, f (Ci., Cat., Plin., Serv. idr.) ali spīcum -ī, n (Varr. ap. Non., Ci., Non.) ali (pesn. in poznolat.) spīcus -ī, m (gl. pinna2) pravzaprav konica, ost, od tod

1. klas, poseb. žitni: spica cum oritur Varr., ad spicam perducere fruges Ci., fundit frugem spici ordine structam Ci., spicas desecare L., Cererem in spicis intercipit O., distendet spicis hordea plena Tib., est autem (sc. amarantus) spica purpurea verius quam flos Plin., spicas hordeaceas gerenti Ap.; preg.: in litus arenas, in segetem spicas, in mare fundat aquas O. (o čem nepotrebnem).

2. metaf. (o klasu podobnih stvareh)
a) Klas, svetla zvezda v ozvezdju Devica: Spicum illustre tenens splendenti corpore Virgo Ci. (poet.), spica, quam tenet virgo, exoritur Plin., spica Col.
b) (v obl. spica) konica, šop, starejše k(r)ozúlja rastlin: spica nardi Plin.; od tod rastline same, ki imajo klasasto konico (krozuljo): spica nardi P. Veg. sivka, lavendel, siváč, spica Cilissa O., Pr. žafran, rumenec, spica allii Col. čebula, luk.
c) spīcus crīnālis lasna igla, igla lásnica: M. poet.
d) spīca testācea „opečno klasje“ = opeka za klasat (klasast, klasju podoben) tlak, klasasti tlak iz opeke: Vitr.; soobl. (iz besednjaka kmetov) spēca -ae, f: Varr.

spīceus 3 (spīca) iz klasja narejen (izdelan), klásen, klasàt, klásast, klásnat: Plin., Cl., serta O., corona H., Tib., messis V. žitna žetev, žetev žita, coma Pr. klas.

spīcō -āre (-āvī) -ātum (spīca)

1. naredi (delati) kaj ostro (koničasto), (o)šiliti, zašiliti, (za)ostriti, priostriti (priostrovati), doda(ja)ti čemu ost (konico), (o)koničiti; od tod pt. pf. spīcātus 3 oster, koničast, ošiljen, zašiljen, zaostren, priostren, okoničen, konico (ost) imajoč, šilast, óstnat: animantes spicatae aculeis Min.

2. s klasom (klasjem) opremiti (obložiti); od tod spicari iti v klas(je), delati klas(e), dobivati klase, klasíti se, „klasoveti“: grana spicantur Plin.; pt. pf. spīcātus 3
a) (o rastl.) klasje ali klasaste konice imajoč (noseč), klasàt, klasnát, klásast: herbae spicatae Plin., nardum spicatum Vulg.
b) spīcāta testācea „opečno klasje“ = klasasti tlak iz opeke: Vitr., Plin.