Franja

rosārius 3 (rosa) rožen, iz rož narejen (izdelan, pripravljen): cena Suet., absorptio Ap. rožna pijača, venenum Ap. zaužitje oleandra, ki so ga imeli za strupeno rastlino, auxilium Ap. iz uživanja rož; subst. rosārium -iī, n živíca (živa meja) iz rož, rožni vrt, rožnjak: Col., O., V., Pr.

rosētum -ī, n (rosa) živíca iz rožnega grmovja, rožni vrt, rožnjak, rožnik: Pall. idr., lenta salix quantum pallenti cedit olivae, puniceis humilis quantum saliunca rosetis V., Ligures favete campi, Veneti favete montes, subitisque se rosetis vestiat Alpinus apex Cl., lilia ceu niteant rutilis commixta rosetis Cl., ac ni rosetis purpuraret culmina Aurora M., furtis modo allubescat et clam roseta parvae liliaque det papillae M.

roseus¹ 3 (rosa)

1. rožen, iz rož narejen, rožast: strophium V., vinculum Sen., corona Ap., ripa Cl., rosae purpureae odoris rosei, floris aurei Vop.

2. meton. rožnat, rožnate barve, rožnatordeč, rožnatobarven: color, pannus Plin., fucus Cat., rubor O., quadrigae, bigae V.; pesn.
a) kot pridevek znanilcem dneva: dea rosea O. = Aurora, roseus Eous Pr. = Lucifer, Phoebus V.
b) zaznamujoč mladeniško svežino in lepoto telesa ali njegovih posameznih delov: labella Cat., os O., V., cervix V., H., genae V.

ructō -āre -āvī -ātum in dep. soobl. ructor -ārī (prim. lat. ērūgō, gr. ἐρεύγομαι)

1. rigniti (rigati), bruhniti, (iz)bruhati, (iz)bljuvati: alicui in os ructare Pl., cui ructare turpe esset Ci., numquam ructasse Plin., ructans non tam apponis quam obicis cibos Plin. iun.; dep. ructaretur Ci. fr. ap. Fest.; z acc. jedi, po zaužitju katere človek riga ali bruha: qui crudum ructat Cels., stomachus acida ructans Plin., aprum Mart., cuius aves etiam nunc ructor (dep.) Varr.

2. = eructo rigati = rigajoč (iz)bruhati, spraviti (spravljati) iz sebe, dati (dajati) od sebe: cruor ructatus Sil., ructatos ore cruores Sil., calix venerarius, in quem mors aliqua ructarit Tert.; pren.: fumum ructare Pall. izbruhati, izparevati, izpuhtevati, oddajati, širiti; metaf.: versus ructatur (dep.) H., potor Mosellae Tiberim ructas Sid. čeprav piješ Mozelo, bruhaš Tibero = čeprav si Galec, govoriš kot Rimljan = za Galca govoriš odlično latinščino (perfektno latinščino), ructans semideûm propinquitates Sid. kar naprej govoriti, quae Academiis et porticibus Atticis pasta sapientiam ructas Tert., patrio ructata profundo Prud.

Rudiae -ārum, f Rúdije, mesto v Kalabriji, rodni kraj pesnika Enija (zdaj Porta a Rugge blizu kraja Lecce-Lupiae) Plin., Mel., Sil. — Od tod Rudīnus 3 rúdijski, iz Rúdij izhajajoč (izvirajoč), iz Rúdij doma: Rudinus homo Ci. = Ennius; subst. Rudīnus -ī, m Rúdijec, Rudín: unde Rudinus ait „divum domus altisonum — cael'“? Aus.; pl. subst. Rudīnī -ōrum, m Rúdijci, Rudíni, preb. mesta Rudije: nos sumus Romani, qui fuimus ante Rudini Enn. fr. ap. Ci.

rūtāceus 3 (rūta1) narejen (izdelan) iz rut(ic)e, rutičen: Prisc., herba Marc., oleum Th. Prisc., Marc., Plin. Val. — Soobl. rūtācius 3: rutacium oleum Cael., rutacius clyster Cael.

rūtīnus 3 (rūta1) narejen (izdelan) iz rut(ic)e, rutičen, rutičin: oleum Cael.

Sābrata (Sābratha) -ae, f Sábrata

1. kot f mesto v Afriki ob Mali Sirti (eno od treh mest (Tripolis), zdaj Tripoli): PLIN., SIL. Od tod adj. Sābratēnsis -e sábratski, sabraténski, doma (izvirajoč) iz Sábrate: SUET., CYPR. – Soobl. Sābratēria -ae, f Sabratérija; od tod adj. Sābraternus 3 sabratérijski: PRISC.

2. kot m ime nekega kartažanskega vojaka: SIL.

sacceus 3 (saccus) narejen (izdelan) iz vrečevine (žakljevine): tunica HIER., cingulum HIER., vestes ARN.

saccīnus 3 (saccus) narejen (izdelan) iz vrečevine (žakljevine), vrečevinast, žakljevinast: pallium VULG. debelodlakav, kosmat, raševinast, raševnat.

sagātus 3

1. z vojaškim plaščem ogrnjen: CI., MART.

2. izdelan (narejen) iz debele volne, gostovolnat, debelovolnat: cuculli COL.

salīgneus 3 (salix) vrbov, izdelan iz vrbovine (vrbovja), narejen iz vrbovic: regula VITR., clava COL., virgae ULP. (DIG.).

salīgnus 3 (salix) vrbov, izdelan iz vrbovine (vrbovja), narejen iz vrbovic: cuneus CA., lectus, frons O., fustis H., crates V., PETR., pali VITR.

salīsātor (salissātor) -ōris, m (*salīsāre, *salissāre, frequ. glag. salīre skakati) salizátor (salisátor) = vedeževalec iz trzajev (trzanja) udov: ISID.

salīvō -āre (salīva)

1. izločati (cediti, izcejati) iz sebe slino, sliniti se: lentorum cuiusdam cerae PLIN.

2. zdraviti s slinjenjem (izločanjem sline): aegrotum pecus COL.

Salōna -ae, f (AUCT. B. ALX., LUCAN., MEL., PLIN.) ali Salōnae -ārum, f (C.) Salóna ali Salóne (zdaj Salona, Solin), mesto s pristaniščem v Dalmaciji. Od tod adj.

1. Salōnēnsis -e salónski: colonia DON.

2. Salōnītānus 3 salónski, salonitánski: urbs (= Salonae) AUG.

3. Salōnīnus 3 salónski, salonínski, iz Salóne izhajajoč (prihajajoč, izvirajoč); od tod subst. Salōnīnus -ī, m Salónski, Salónec, Salonín (kot priimek sina Azinija Poliona, ki je ustanovil Salono): SERV.

sambūceus (sabūceus) 3 (sambūcus²) bezgov, iz bezga narejen (izdelan): furca PLIN., baculum AUR.

Samosata -ōrum, n (Σαμόσατα) Samózata (Samózate), glavno mesto sir(ij)ske province Komagena ob zahodnem bregu Evfrata (zdaj Samsat), rojstni kraj satirika Lukijana: PLIN. – Soobl. Samosata -ae, f Samózata: AMM. – Od tod adj. Samosatēnus 3 samozátski, iz Samózat(e) izvirajoč, kot subst. m Samózatec, Samozaténec, Samozá(t)čan: Paulus AMBR.

sampsūchinus 3 (tuj. σάμψύχινος) majaronov, narejen iz majarona: oleum PLIN.

sanguineus 3 (sanguis)

1. krven, krvav, iz krvi sestavljen, kri vsebujoč: imber CI., guttae O., PLIN., rores V., pulmo SEN. TR., PLIN., venae PLIN.

2. krvav = s krvjo oblit (omočen), okrvavljen: AUG. idr., caput, lingua, manus, humus O., crines, hasta STAT., leo VAL. FL.

3. krvavordeč, rdeč ko(t) kri: DIG. idr., bacae, iubae anguium V., cristae V., COL., lorica V. rdeče se lesketajoč, cometae (kot zlovešče znamenje) V., luna O., sagulum SIL., color vini, sucus herbae, virga PLIN., sanguineam torquens aciem V. krvavordeče oči = (zaradi duševne razvnetosti) s krvjo zalite oči.

4. metaf.
a) krvav = združen s krvo(pre)litjem, povezan s prelivanjem krvi: rixa H., caedes O., bellum STAT., VAL. FL.
b) krvoželjen, krvoločen, željan (žejen, lačen) krvi: Mavors V., Mars O., vir (= Hannibal) SIL.