Franja

sus-pendō -ere -pendī -pēnsum (sub in pendere)

1. narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi, obesiti (obešati), vesiti; pt. pf. suspēnsus 3 obešen; pogosto = viseč: Cels., Sen. ph., Gell. idr., acinacem Cu., intereas suspensus O.; poseb. v kakem svetišču bogovom na čast obesiti (obešati) posvečen, zaobljubljen dar: arma patri suspendet capta Quirino V., ubi figere dona solebant Laurenti divo et votas suspendere vestes V., suspendere potenti vestimenta maris deo H.; refl.: alii se suspendēre Pl., nisi me suspendo, occìdi Pl., te suspendas cum ero Pl., suspendere se Ci.; s česa? (v sl. na kaj?, okoli česa?, s čim?) z abl.: curru suspendere capita V. obesiti tako, da visijo z voza = obesiti na voz, suspendere arcum umeris, tignis nidum, dona tholo V., rapiam suspensa sacris insignia fanis Tib., suspendere aliquid collo Plin., ranae suspensae pedibus (za noge) Plin., reste suspensus L. viseč ob vrvi, se laqueo suspendere Aug., se suspendit fenestrā (sc. da bi ven gledal) Amm.; pesn.: nec sua credulitas piscem suspenderat hamo O. in ribe ni bila obesila na trnek njena lahkovernost = in riba ni bila obvisela na trnku v svoji lahkovernosti, ni bila lahkoverno popadla trnka (zgrabila za trnek); z gr. acc.: pueri … laevo suspensi loculos tabulamque lacerto (= qui laevo lacerto sibi suspenderunt loculos tabulamque) H. ki jim z leve rame visijo škatlice in računska deščica; pesn. pren.: suspendit pictā vultum mentemque tabellā H. je uprl oči v (lepe) slike in jim posvetil svoje misli, se je zagledal v slike in se ob njih zamislil, naso suspendere adunco ignotos H. nos vihati nad prostaki = ošabno in prezirljivo gledati na preproste ljudi = excusso (tj. emuncto) populum suspendere naso Pr.; Balatro suspendens omnia naso H. vse zasmehujoč; scis … iustum gemina suspendere lance Pr. pretehtati; s praep. e(x): se de ficu Ci. ali se e ficu Q., columbam mālo ab alto, oscilla ex alta pinu, spicula ex umero V., nodum e collo Plin., funiculum de clavo Amm.; kje? (v sl. včasih tudi kam?) z loc.: caput obnubito, arbori infelici (loc., ne dat.!) reste suspendito Lex ap. Ci., i, caput obnube liberatoris urbis huius, arbore infelici suspende L.; s praep. in: suspendere in carnario Ca., in foribus suspendit aranea casses V., suspendi in oleastro Ci., suspensae in litore vestes Lucr., herba solstitialis … suspensa in collo Plin., in trutina suspendit Homerum Iuv., sacrilegos in furca suspendisse Dig., suspendere sub ramo Plin.

2. metaf.
a) kvišku spraviti (spravljati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), (z)višati, povišati (poviševati), vzvišati (vzviševati), narediti (delati) kaj visoko: turris tectum pressionibus suspendere ac tollere C., quibus (sc. tignis) suspenderent eam contignationem C., (sc. tellurem) tenui suspendere sulco V. v plitve brazde (z)orati, razri(va)ti, glebas Col. ali litora vomere Stat. (z)rahljati, vineam in summa terra Col. rahlo zasaditi (zasajati), nemora Sen. ph. na hišnih strehah zasaditi (zasajati), terram Ap. vzdigniti, castraque praeruptis suspendunt ardua saxis Sil. in postavijo tabor (se utaborijo) visoko na … , campus subeunte stagno suspensus Mel. močvirno; occ. podpreti (podpirati), podložiti (podlagati): muro suspenso furculis L., (sc. opus) ita aedificatum, ut suspendi non posset Ci. brez podpore trdno stati, dolia suspendere subiectis lapidibus Col., cum terra levis mediam virgultaque molem suspendant Lucan., insulam incredibili arte Sen. ph., tellus ligneis columnis suspenditur Plin., humilis casa fumoso suspensa tigillo Petr., tu Libycos Indis suspendis dentibus orbes Mart. ti podpiraš (podlagaš) svoje libijske mizne plošče s slonokoščenimi nogami.
b) spraviti (spravljati) kaj v viseče (zibajoče se, lebdeče) stanje, (za)zibati, narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi ali lebdi, narediti (storiti, povzročiti), da kaj plava po zraku, narediti (storiti, povzročiti), da se kaj ziblje v zraku, ohraniti (ohranjati) v visečem (plavajočem, zibajočem se, lebdečem) stanju; v pass. po (v) zraku plavati, po zraku zibati se, v zraku viseti ali lebdeti, nalahko gibati se: Iunonem suspendit Olympo Val. Fl. Junoni je dal plavati po nebu, Junono je pritrdil na nebo, suspendere gressum Sen. ph. ali gradum P. Veg. rahlo (lahno, tiho) stopati, pes summis digitis suspenditur Q. se ziblje na prstih, suspenso gradu ire Ter. = suspenso pede evagari Ph. = suspensos gradus ferre O. = suspensos pedes ponere Sen. rh. = suspensa vestigia ferre Sil. ali levare Ps.-V. (Ciris) po prstih hoditi, vestigium suspensum Plin. iun. netrdno (omahljivo, majavo) stopanje, netrden (omahljiv, majav) korak, suspensis passibus Amm. z lahkimi koraki, rahlo, tiho stopajoč, primos suspensus in artus O. dvignivši se (vzpenši se) na konice prstov, suspendi lectus debet et moveri Cels., Seianus genu vultuque et manibus super Caesarem suspensus T. sklonivši (nagnivši) se, ali: sklonjen (nagnjen) nad cesarja; occ. kako poslopje obokati, (se)zidati v obok, (z)graditi v obok: primus balneola suspendit Ci. ap. Non. — Pren.
a) zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), prekiniti (prekinjati), ukiniti (ukinjati), preprečiti (preprečevati): fletum, lacrimas O., spiritum Q., dolore per intervalla suspenso Ps.-Q. (Decl.), quasi suspendendus sermo sit Q., fluctiones oculorum suspendere Plin., psyllion … epiphoras suspendit Plin., canon Aegypti, qui suspensus fuerat Vop. dovoz žita, ki je bil zavrt (preprečen), quae (sc. causae morbi) suspendi possunt P. Veg., apparatum saporis arte quadam suspendere Amm.
b) pustiti ali držati koga v negotovosti (dvomu, napetosti), pustiti (puščati) kaj neodločeno (nedognano, nedokončano): medio responso (z dvoumnim odgovorom) rem suspenderunt L., suspenditque animos ficta gravitate rogantes O., animos exspectatione suspenderat Cu., suspendere aliquem exspectatione Plin. iun., senatum Suet., fratris exemplum mentem eius anxiam suspendebat Amm. — Od tod adj. pt. pf. suspēnsus 3

I.

1. dvignjen, vzdignjen, privzdignjen, vzvišen, visok: Roma cenaculis suspensa Ci. visoko v nadstropja zidani Rim, ubi … vasto Cori cum murmure fluctus suspensum in terras portat mare Sil., aura suspensa levisque Lucr. visoka (po drugih: rahla, mirna), saxis suspensam hanc aspice rupem V. ležečo visoko na skalovju, suspensis auribus Pr. z vzdignjenimi = nastavljenimi ušesi, radix suspensa pariter et mersa Plin. iun.

2. viseč, (v vodi, po zraku) plavajoč, (v zraku, v vodi) lebdeč (vozeč se, zibajoč se), leteč, vešajoč se nad čim, nalahko gibajoč se: aquila suspensis demissa leniter alis L. spustivši (spuščajoč) se … na plavajočih perutih (kreljutih), suspensa gravīs aulaea ruinas … fecere H., equi … qui „per undas currūs suspensos rapuisse“ dicuntur Ci., (sc. Camilla) mare per medium fluctu suspensa tumenti ferret iter V., suspensum inter nubila corpus Sil., inde ferebant nubila suspenso celerem temerasse volatu Persea Stat., dentibus suspensis Lucr. blago (ne močno, ne ostro) grizoč, molis suspensis Col., suspensa mola olivam frangito Col., suspensum et nutans machinamentum Amm., suspensa cohors, agmina Cl. leteča, hiteča.

3. zrahljan, rahel: terra Col., suspensissimum pastinatum Col. —

II. metaf.

1. viseč na čem, odvisen od česa, stoječ na čem, temelječ na čem: nec suspensa (sc. omnia) aliorum aut bono casu aut contrario pendēre ex alterius eventis … coguntur Ci., non aliunde pendēre nec extrinsecus aut bene aut male vivendi rationes suspensas habere Ci. ne čislati, da sta blagor in gorje življenja odvisna od zunanjih reči (zunanjih dejavnikov), dubii suspensaeque ex fortuna spei L., animi ex tam levibus momentis fortunae suspensi L., numquam credideris felicem quemquam ex felicitate suspensum Sen. ph.

2. negotov, v negotovosti bivajoč, neodločen, omahujoč, dvomeč, ne zagotovo vedoč, težko (željno) pričakujoč, poln pričakovanja, napet: suspensus incertusque vultus Ci. neodločnost in negotovost kažoč, cum servitiorum animos propter bellum suspensos videret Ci., animus suspensus curis maioribus Ci., suspensior animus Auct. b. Afr., suspensa mens V., nolo suspensam et incertam plebem Romanam obscura spe et caeca exspectatione pendēre Ci., suspensa exspectatio Ci., Cu., illa (sc. turba) exspectatione suspensa Cu., suspensumque exspectatione … rogat Cu., exspectationem hominum … suspensam tenere Plancus in Ci. ep. v negotovosti puščati, ne diutius oratione mea suspensa exspectatio vestra teneatur Ci., suspensum me tenes Ci. ep., suspensum incertumque aliquem dimittere Plin. iun., erecti suspensique in minime gratum spectaculum animos intendunt L. z napeto pozornostjo, napeto, rebus suspensis L. ob negotovosti političnih razmer, v nevarnem položaju, suspensa oratio Q., Tiberio … suspensa semper et obscura verba (sc. erant) T., in suspenso relinquere Plin. iun. v negotovosti (neodločeno, nedognano) pustiti (puščati), in suspenso sit Dig. bodi (ostani) neodločeno; z loc.: tot populos inter spem metumque suspensos animi habetis L. v duhu omahujočih med upom in strahom, suspensus animi mecum ipse cogitationes … agitabam Ap.; z gen.: exspectatio te spei suspensum fatigabit Gell.; z odvisnim vprašanjem: perterriti oppidani, cum, quid ageretur in locis reliquis, essent suspensi Hirt. ker niso zagotovo vedeli. — Adv. v komp. suspēnsius bolj dvomeče, bolj neodločno: Aug.

3. tesnoben, plašen, boječ, zaskrbljen, nemiren, vznemirjen, vznemirljiv: cura Ci. poet. tesnobna, vznemirljiva, timor O., metuque mutuo suspensa erant omnia L., ne suspensi … capesserent proelium Cu. razvneti, razburjeni, meque ad tua limina … multo suspensum numine ducit V. drhtečega od silne groze božje, suspensa nox Plin. iun., manu suspensā laudare Plin. iun. zadržano, udržljivo, previdno, oprezno, suspensus pro homine amicissimo Plin. iun. v skrbeh, Vespasiani nomen suspensi … circumibant T. v zadregi; est suspensum et anxium (z inf.) tesnoben in bridek položaj je, človeka navdaja s tesnobo in strahom.

4. dela oproščen, praznujoč: familia Amm.

sus-tineō -ēre -tinuī (iz *subs-teneō)

1. kvišku držati, pokonci (ob)držati, ne dati (dajati), pustiti (puščati), dovoliti (dovoljevati) čemu pasti: quae manibus sublatis sacra quaedam more Atheniensium virginum reposita in capitibus sustinebant Ci., ut bracchia atque umeri ad sustinenda arma liberi ab aqua esse possent C., P. Sextio Baculo … vulneribus confecto, ut iam se sustinere non posset C., sustinuere tamen se … alis O. vendar so se obdržale leteč (plavajoč) po zraku; occ.
a) kaj podpreti (podpirati), držati, nesti (nositi): idemque (sc. aër) et volatūs alitum sustinet et … Ci., columnae et templum et porticūs sustinent Ci., cum (sc. Milo) humeris sustineret bovem vivum Ci., homo, quantum hominum terra sustinet, acerrimus Pl., homo omnium quos terra sustinet sceleratissimus S., furcis spectacula (gledališke sedeže) sustinentibus L., reliquias illorum virorum vix arma membraque sustinentīs pugnare L., male sustinere arma L. ščitov ne držati prav, lubrica arma sudore vix sustinens Cu., manibus clipeos et hastam et galeam pressā sustinuisse comā O., infirmos baculo quoque sustinet artus O. podpira, Atlas, aetherios umero qui sustinet orbīs V., (sc. Atlas) vix umeris sustinet axem O., sustinere myrtum, speculum manu O., sinūs similes fluctibus (valovito se spuščajočo obleko) O., vestem O., sustine hoc Pl. drži to (oblačilo), fornice, quo pons sustinebatur Auct. b. Afr., nec iam sustineant onus (sc. nivis) silvae laborantes H., lapis albus (= točilna miza (nalivalnica) iz belega marmorja) pocula cum cyatho duo sustinet H., undaque iam tergo ferratos sustinet orbīs V. in že nosi led okovana vozna kolesa, flagrantem pinum sustinet V. zavihti v zrak, undam de flumine palmis sustinet V. zajame, sustineant aliae (sc. arbores) poma O., (sc. Tigris) influit in lacum Aretissam omnia inlata pondera sustinentem Plin., sustinere domum Plin. iun., hoc illum pavimentum tam vile sustinuit Sen. ph., ebore sustineri vult Sen. ph. počivati na slonokoščeni postelji.
b) ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), zadrž(ev)ati (v pravem pomenu in pren.): sustineas currum Luc. in Ci. ep., est … prudentis sustinere ut currum, sic impetum benevolentiae Ci., impetum C., L., incitatos equos C., perterritum exercitum C., agmen, signa L. ali ordines V. ustaviti vojsko, ustaviti se (obstati) z vojsko, sustinere remos Ci. ep. ustaviti veslanje, prenehati veslati, počakati z veslanjem, aliud priori simile miraculum eos sustinuit L., clamor eos utrimque par accidens sustinuit L., sustinet a iugulo dextram V., quam (sc. phalaricam) nec duo taurea terga nec … lorica … sustinuit V., sustinere morantem V., gradum, manum O., fugientem animam herbis O., manum Sen. tr.; pesn.: celeres vias sustinere Sen. tr. ustaviti se, obstati; brezos.: senatus metuit, ne sustineri nec in urbe nec in castris possit L. da se ne bo dalo zaustaviti niti v mestu niti … ; refl.: se sustinere Val. Fl. ustaviti se, obstati, sustinere se a lapsu L. ali samo sustinere se Ci., L. (padajoč) zadržati (obdržati) se; sustinere se tudi = vzdržati se česa, zadrž(ev)ati se, obvladati (obvladovati) se, opustiti (opuščati) kaj: me sustinebo nec respondebo Ci., sustinere se a respondendo Ci., se ab omni assensu Ci., meque sustinebam, ne ad te prius ipse aliquid scriberem, quam … Ci. ep.; abs.: sustine carnifex, adsum, quem spopondit Hyg. (po)stoj, nehaj, sustinete hic Vulg. ostanite tu.

2. metaf.
a) vzdrž(ev)ati = (za)ščititi, (za)varovati, obvarovati, podpreti (podpirati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati): historiam veterem atque antiquam haec mea senectus sustinet Pl. obsega ta moja stara glava, eius (sc. civitatis) dignitatem et decus sustinere Ci., sustinere auctoritatem imperii (sc. senatūs) contra invidiam Ci., amicum labentem (gmotno propadajočega) fulsit et sustinuit re, fortuna, fide Ci., animos (pogum) pugnantium L., imperium Cu., hanc mihi sustine vitam Maecenas ap. Sen. ph.; sustineri stati v čem, biti v čem: iurisdictione Ci.
b) vzdrževati = (na)hraniti, prehraniti (prehranjevati), (pre)rediti, živiti, preživiti (preživljati), pomoči (pomagati), podpreti (podpirati) v čem: qui ager non amplius hominum quinque milia potest sustinere Ci. ep., hac (sc. re frumentaria) alimur et sustineamur Ci., plebem … sustinendo rem ab seditionibus continuere L., opibus vestris sustinendo necessitates aliorum L., (sc. adolescens) meretriculae munificentia sustinebatur L., hinc (sc. agricola) patriam parvosque nepotes sustinet V., (sc. arbos) media ipsa ingentem sustinet umbram V. goji (tvori) listje (vejevje), ki daje širno senco, sustinere penuriam temporum Col. lajšati.
c) kaj (nadležnega, težavnega) prenesti (prenašati), presta(ja)ti, (pre)trpeti (pretrpevati), utrpe(va)ti, prebi(ja)ti, nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, na skrbi imeti, opraviti (opravljati), dognati (doganjati), podvreči se čemu: quantum malarum rerum sustineam Pl., qui suis cervicibus tanta munia atque rem publicam sustinent Ci., sustinere verborum pondus Ci. tehtne besede, quod onus te putas sustinere non posse Ci., qui fert sustinetque praesentia (sc. mala) Ci., cur tuum munus sustineo? Ci., sustinere munus in re publica Ci., sustinere causam (krivdo) Ci., causam publicam, causas multorum, crimen, quaestionem, molem invidiae, tempestatem, nomen consulis Ci., bellum Cretense sustinuit Ci., sustines non parvam exspectationem imitandae industriae nostrae Ci. nemajhno upanje se stavi nate, da boš posnemal mojo delavnost, sustinere poenam Ci., L. presta(ja)ti, potentiam alicuius Ci., non posse eius imperia diutius sustineri C., quam (sc. unam aestatem napore, vojno enega poletja) si sustinere potuissent C., sustinere vulnera C., ut eorum, qui ea (sc. praeturam et consulatum atque alia omnia huiusce modi) sustinent, virtus est S., qui ferrum ignesque Iovemque sustinuit totiens O., sustinere dolorem pedum, dolores Plin. iun., praeceptum Ap. ravnati se po … , upoštevati, periculum Dig., indignanter sustinens (= ferens) Amm. ne(je)voljen; od tod subst. pt. pf. sustinēns -entis, m (kot medic. t.t.) bolnik: Plin. Val.; sustinere z inf. ali ACI srce imeti, srce dati komu kaj, prenesti, (i)zdržati, moči, upati si, (pre)drzniti se (si); predvsem za zanikanim glagolom ali v stavkih (zlasti vprašanjih) z nikalnim pomenom: nec regia coniunx sustinet oranti … negare O., non sustinet ultra perdere blanditias iuvenis deus O., nec credere sustinet O. ne more, non ultra sustinet rogari O. ne prenese še naprej dati se prositi, nemo tamen armatus opem a dis petere sustinuit Cu., non sustineo illum deserere, cui dedi vitam Sen. ph. srce mi ne da, da bi … , non sustineo esse conscius mihi dissimulati … iudicii mei Q., qui deprecari quidem pro se non sustinerent Vell., admissam in se perfidiam non sustinuit imitari Suet., Cornelio numquam nocere sustinuit Suet., nemo quicquam ex patrio more libare sustinuit Cu. nihče ni trpel (prenesel), quis hominum sustineat petulans esse? Q., sustinebunt tales viri se tot senatoribus … non credidisse, tantae populi Romani voluntati restitisse? Ci.; redkeje v trdilnih stavkih = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, upati si, (pre)drzniti se (si), zdeti se komu kaj vzdržno (znosno): Ph., sustinuit coniunx exsulis esse viri O., quae se praeferre Dianae sustinuit O., si quis aquam … haurire sustineat Plin., mentiri sustinere Petr.
d) occ. α) (kako vlogo) prevze(ma)ti, igrati, (kako osebo) predstavljati, (pri)kazati, prikazovati: gravitatis personam Ci., tris personas unus sustineo … meam, adversarii, iudicis Ci. kos sem trem vlogam, nunquam enim ita docuit, ut magistri personam sustineret Suet., cum Thaida sustinet Iuv. kadar igra vlogo Taide. β) (kot voj. t.t.) prenesti (prenašati) kaj, vzdržati kaj, koga, postaviti (postavljati) se v bran, postaviti (postavljati) se po robu, ustaviti (ustavljati) se, upreti (upirati) se komu, čemu: hostium impetum Ci., C., impetum nostrorum militum C., proelium C., quorum vim rex cum sustinere non posset, fugā salutem petiit N.; za zanikanim glag. stoji quin: nec ultra sustinuere certamen Galli, quin terga verterent L. niso več vzdržali boja, zato so se pognali v beg, sustineri ira non potuit, quin confligerent L. jeze ni bilo mogoče brzdati, ampak so se spoprijeli; pren.: neque M. Messallae preces sustinere potui Ci. upreti se silnim prošnjam; tako tudi: non sustinuit eos rogantes (njihovim prošnjam) Brutus in Ci. ep., senatus querentes eos (njihovih tožb) non sustinuit L.; abs. vzdržati se, zadržati se, mirovati, prenesti: sustinere Pompeiani non potuerunt C., si ipsi lacesserentur, sustinerent C. naj se mirno držijo, naj bodo mirni, nisi subsidium sibi mittatur, sese diutius sustinere non posse C., suos ab hostibus premi atque aegre sustinere … animadvertit C., nec sustinuissent Romani, nisi Locrensium multitudo … ad Romanos inclinasset L.; pesn. pren.: aliud super atque aliud (sc. telum) figitque volatque (= figit volans) ingenti gyro, sed sustinet aureus umbo V. vzdrži (je vzdržal).
e) zadrž(ev)ati, zavleči (zavlačevati), zategniti (zategovati, zatezati, zatezovati), (po)kasniti, odložiti (odlagati), odlašati s čim: assensus lubricos Ci., solutionem nominis Cerelliani Ci. ep., rem in noctem L., sustinuit consilio (hote, hotoma, nalašč) bellum L., extremum fati sustinet ille diem O., sustinere spiritum Ph., animam Ps.-Q. (Decl.); abs.: exspectes et sustineas, Auguste, necesse est Mart. čakati in potrpeti moraš.

Opomba: Ker glag. nima sup., se obl., ki se tvorijo iz sup. debla, nadomeščajo z ustreznimi obl. glag. sustentō -āre.

Tantalus (in Tantalos) -ī, m (Τάνταλος) Tántal

1. kralj Frigije, Zevsov sin, oče Pelopsa in Niobe. Nakopal si je jezo bogov, ker je drugim izdajal, kar je slišal pri obedu bogov, še zlasti pa zato, ker je ubil svojega sina Pelopsa in ga postregel bogovom, da bi preizkusil njihovo modrost. Zaradi svojih pregreh dela pokoro v podzemlju: do kolen stoji v vodi in nad njim visi sadje, vendar je vedno žejen in lačen, kajti kadar seže po vodi ali sadju, se mu umakneta: Ci., O., H., Pr., Tib., Hyg., Serv. idr. Od tod
a) patron. α) Tantalidēs -ae, m (Τανταλίδης) Tantalíd = Tantalov potomec (Pelops, Atrej, Tiest, Agamemnon, Orest): Acc. ap. Ci., O., Tantalidae fratres O. Atrej in Tiest; gen. pl. Tantalidum: Stat. β) Tantalis -idis, f (Τανταλίς) Tantalída = Tantalova potomka (Nioba, Hermiona, Helena idr.): O., Tantalides matres O.
b) adj. Tantalëus 3 Tántalov: manus, os Pr., tecta (= Argos), mensa Stat.

2. Tiestov sin, ki ga je zaklal Atrej: Hyg.; po drugih Brotejev (Broteas) sin, ki je bil pred Agamemnonom oženjen s Klitajm(n)estro; ubil ga je Agamemnon.

3. sin Amfiona in Niobe: O.

tauri-fōrmis -e (taurus in fōrma) biku podoben, bikast, bikolik: Aufidus H. (ker so ga običajno upodabljali kot rečnega boga z rogovi, enako kot vsako drugo rečno božanstvo).

Tēlegonus in Tēlegonos -ī, m (Τηλέ-γονος = v daljavi ali v tujini rojen) Telégon, Odisejev in Kirkin sin, je poiskal svojega očeta na Itaki in ga ubil, ne da bi ga poznal; baje je ustanovil mesti Tuskul in Preneste: Hyg. idr., Telegoni moenia O., Pr., Telegoni muri Sil., Telegoni iugera Sil., Telegoni iuga parricidae H. = Tusculum; ker so bile Ovidiju njegove erotične pesmi v pogubo, enako kot Telegon očetu Odiseju, jih imenuje (apel.) Telegonī -ōrum, m Telégoni: O.

Terentum -ī, n (Fest., P. F.) ali Tarentum -ī, n (Serv.), tudi Terentus -ī, m (Serv.) (po enem od kodeksov) in Tarentos -ī, m (Mart.), gen. Tarenti (O. (Fasti 1, 501; v nekaterih izdajah najdemo obl. Terenti), Val. Max., Stat.), acc. Tarentum (L. epit.), abl. Tarento (Mart). Terént, Tarént, prostor na severozahodnem delu Marsovega polja, kjer so potekale stoletne igre (ludi saeculares). — Od tod adj. Terentīnus (z inačico Tarentīnus) 3 teréntski (terentínski), taréntski (tarentínski): tribus Terentina Ci., L. ali samo Terentina Senatus consultum in Ci. ep., Terentinus ludus Aus., ludi Terentini Varr. fr.

Opomba: Zapis Tarent … prevladuje (v najboljših rokopisih) pri piscih postavgustejske dobe; do njega je prišlo menda zato, ker so besedo povezovali s spodnjeitalskim mestom Tarent (Tarentum).

Tēre͡us -eī in -eos, acc. -ea, voc. -e͡u, abl. -eō, m (Τηρεύς) Terêj, kralj Trakije, Proknin soprog, Itisov (Itijev, Itys) oče. Ker je posilil svakinjo Filomelo, je bil za kazen spremenjen v vodeba (smrdokavro): O., V., Stat., Mart., Hyg. — Od tod patron. Tēreïdēs -ae, m (Τηρεΐδης) Tereíd = Terejev sin (Itys): O.

Teucer -crī in Teucrus -ī, m (Τεῦκρος) Tévker

1. Telamonov sin s Salamine, Ajantov polbrat. Ker se je iz Troje vrnil brez brata, ga je oče pognal po svetu; odšel je na Ciper in tam ustanovil novo Salamino: H., O., Corn., Vell., Iust., Hyg., Lact.; „Teucer“ je tudi naslov neke Pakuvijeve žaloigre (tragedije): Ci.

2. Teucrus, prvi trojanski kralj, po mitološkem izročilu priseljenec s Krete, sin Skamandra, Dardanov tast: V., Serv. (ki ima tudi obl. Teucros). — Od tod adj.

1. Teucrius 3 (Τεύκριος) Tévkrov, tévkr(ij)ski, pesn. = trójski, trojánski: moenia, Pergama Sil.; subst. Teucria -ae, f
a) (sc. terra) Tévkrija = trójska (trojánska) dežela, Troáda, Troja; meton. Trojánci: omnis Teucria V.
b) bot. α) vredník, starejše bučenica, vrhovica, žuljevka (Teucrium chamaedrys Linn.): Plin. β) vráničnik, starejše slezeníčnik (Teucrium flavum Linn.): Plin.

2. Teucrus 3 tévkrski, pesn. = trójski, trojánski: O., V., Cat.; subst. Teucrī -ōrum in -ûm, m
a) Tévkri, Trójci, Trojánci: O., V.
b) Rimljani: Sil.

Thērāmenēs -ae, m (Θηραμένης) Terámen z otoka Keos (Ceos), posinovljenec Atenca Hagnona, učenec sofista Prodika, govornik in filozof, vodja trideseterice atenskih tiranov; ker je nasprotoval grozovitostim stanovskega kolega Kritia, je moral popiti strup: N., Ci.

Therapnē (pisano tudi Theramnē) -ēs, f in Therapnae -ārum, f (Θεράπνη, Θεράπναι) Terápna (Terámna), Terápne

1. mesto na Kreti: Mel., Plin.

2. mesto v Lakoniki jugovzhodno od Sparte, Helenin rodni kraj: Mel., Plin. (ki pišeta Therapne ali Theramne), Stat. — Od tod adj. Therapnaeus (Theramnaeus) 3 (Θεραπναῖος) terapnéjski, terapnájski (teramnéjski, teramnájski) =

1. iz (lakonijske) Terápne (Terámne) prihajajoč (izhajajoč), pesn. = lakón(ij)ski, spártski, spartánski: marita O. ali rure Therapnaeo nata puella O. = Helena, arma Sil. = kralja Menelaja in njegovih tovarišev, fratres Stat. = Kastor in Poluks, membra Stat. = Poluksovi, Amyclae Mart. spartske (ker so stale poleg Sparte), sanguis O. = amikelskega dečka Hiakinta (Hiacinta).

2. =
a) taréntski, tarentínski: Galaesus Stat.
b) sabínski: Therapnaeo av sanguine Clausi Sil. (Tarentčani (Tarentinci) in Sabinci so spartanskega rodu).

Thēse͡us -eī in -eos (O.), acc. -eum in -ea (V. idr. pesniki), voc. -e͡u (O., Cat., Stat.), m (Θησεύς) Tezêj, atenski kralj, Ajgejev (Egejev) sin (po mitološkem izročilu Pozejdonov (Neptunov) sin), Pejritoov (Pejritojev) prijatelj. Premagal je razbojnika Perifeta in Sinisa, na Kreti ubil Minotavra in od tam odpeljal Ariadno kot soprogo, a jo je zapustil na otoku Naksos. Z Amazonko Hipolito je imel sina Hipolita, v katerega se je zaljubila njegova mačeha Fajdra (Phaedra), Tezejeva druga soproga, Ariadnina sestra: Ci., O., V., Cat., Stat., Val. Max., Macr., Hyg. idr. — Od tod

1. adj. Thēsēis -idis, f (Θησηΐς) tezêjska; kot subst. Tezéida, naslov neke pesnitve, ki je slavila Tezeja: Iuv.

2. adj. Thēsēïus 3 Tezêjev, tezêjski: heros O., dicta Stat.

3. adj. Thesēus 3 Tezêjev, tezêjski: fides O. zvestoba (do Pejrito(j)a), crimen O. (ker je Tezej zapustil Ariadno); pesn. = aténski: Hymettus Mart., via Pr. pot, ki vodi v Atene.

4. patron. Thēsīdēs -ae, m Tez(e)íd = Tezejev sin = Hippolytus: O.; toda pl. Thēsīdae -ārum, m Tez(e)ídi = Aténci: V.

Thespius¹ -iī, m (Θέσπιος) Téspij, Erehtejev sin, ustanovitelj in vladar Tespij v Bojotiji, oče petdesetih hčerá, s katerimi je imel Herakles petdeset sinov: Stat., Hyg., Arn. (pri katerem najdemo v izdajah obl. Thestius). — Od tod Thespiadae -adum, m (Θεσπιάδαι) Tespiádi, pesn. = Krótonci, ker je mesto Kroton baje ustanovil neki potomec Herakla in ene od petdesetih Tespijevih hčera: Sil.; patron. Thespias -adis, f (Θεσπιάς) Tespiáda = Tespijeva hči: Sen. tr.

Thūcȳdidēs -is in -ī, m (Θουκυδίδης) Tukídid, atenski vojskovodja v Periklovem času. Ker ni mogel osvojiti Amfipole pred spartskim vojskovodjo Brazido, je bil obtožen izdaje; pregonu se je izognil s tem, da je odšel v izgnanstvo. Na svojem posestvu (Skapte Hyle) je napisal zgodovino peloponeške vojne: Ci., Plin., Q. idr.; v pl.: germanos se putant esse Thucydidas Ci. — Od tod adj. Thūcȳdidīus 3 Tukídidov, tukídidski, tukididéjski: genus Ci.

Thyestēs -ae in -is, m (Θυέστης) Tiést, Pelop(s)ov sin, Atrejev brat, oče Ajgista (ta se je rodil kot plod Tiestovega krvoskrunskega razmerja s hčerjo Pelopejo). Atrej je Tiesta pregnal, ker mu je zapeljal soprogo, a kmalu ga je poklical nazaj in mu postregel z mesom njegovih sinov, Tantala in Plejstena. Naposled je Atreja ubil Ajgist: Pl., Ci., Varr., O., H., Lucan., Pers., Ap., Hyg. — Od tod adj. Thyestēus 3 (Θυέστειος) Tiéstov, tiéstski, tiéstovski, tiestéjski: mensae O., preces H. kletve, exsecratio Ci.; patron. Thyestiadēs -ae, m (Θυεστιάδης) Tiestiád = Tiestov sin = Ajgist: O., Cl.

Thymoetēs -ae, m (Θυμοίτης) Timójt

1. eden najstarejših Trojancev, ki je svetoval, naj lesenega konja privlečejo v mesto (bil je jezen, ker mu je Priam ubil sina, za katerega je vedež prerokoval, da bi lahko Troja zaradi njega nekoč propadla): V.

2. Trojanec, Hiketaonov sin: V.

tībia -ae, f

1. golenica, golenična kost, tíbija, piščal (gr. κνήμη, naspr. sūra): Cels., Plin. iun. idr., concidit et fregit tibiam Ph.

2. meton.
a) (prvotno narejena iz golenične kosti) piščal(ka), flavta: Ci., H., Tib., Lucr. idr., tibia adunco cornu O., curva tibia V.; nav. pl. (ker so piskali na dve piščali hkrati): Pl., L., Q., tibiis cantare N. ali canere Ci. piskati, igrati na piščali, cantare carmina tibiis (gr. αὐλῳδεῖν) N. peti ob spremljavi piščali, ad tibias dicere Lamp. predavati ob spremljavi piščali; prim.: biforem dat tibia cantum V. dvojen glas (ker sta bili piščali različno ubrani oz. uglašeni), tibiae duae dextrae ali incentivae Varr. tankoglasni piščali, piščali z visokimi toni, diskantni piščali, duae sinistrae ali succentivae Varr. debeloglasni piščali, piščali z nizkimi toni, basovski piščali, baspiščali, tibiae duae impares O. z visokim in nizkim tonom (tj. debelim in tenkim glasom; ena je bila dextra, druga sinistra), tibiae Sarranae, Phrygiae, Lydiae Plin., Serv. (nanašajoč se na tri najstarejše tonovske načine) tirska piščal (Sarrana) je bila najnižja, frigijska srednja, lidijska najvišja; Plin.; preg.: apertis, ut aiunt, tibiis Q. odprtih piščalnih luknjic, z odprtimi piščalnimi luknjicami = glasno, naglás.
b) cevka, cevčica spredaj na klistirki: Cael.

Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.

1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.

2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.

3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.

Tigillus -ī, m Tigíl = „Grednik“, „Brunčnik“, Jupitrov vzdevek, ker drži svet skupaj kot kaka greda (tigillum): Aug.

tigris -idis, acc. -idem, abl. -ide, acc. pl. -idas ali pa po i-sklanjatvi gen. -is, dat. -ī, acc. -im in -in, abl. -ī in -e; pl. večinoma tigrēs -ium) m in (poseb. pesn.) f (gr. τίγρις, perz. oz. iranska beseda = puščica Varr.)

1. tiger, tigr(ic)a: Pl., Varr., V., H., Sen. ph., Lucan., Plin., Sil. idr., Gangetica O.; kot nekaj nemogočega (ἀδύνατον): geminantur tigribus agni H. jagnjeta se družijo s tigri, tigres subsidere cervis H. da tigrice počenejo pred jelenom; meton. tigrova koža, tigrov kožuh, tigrovo krzno, tigrovina: Stat.

2. metaf. Tigris Tíger
a) ime ladje, okrašene s tigrovo podobo: aeratā secat aequora Tigri V.
b) ime Aktajonovega lisastega psa: O.
c) Tigris (vedno m; sklanja se enako kot tigris) reka Tigris, tako imenovana zato, ker teče hitro kot puščica: Varr., V., Mel., Lucan., Cu., T., Amm., te Nilusque et Hister, te rapidus Tigris audit H.

Tillius -iī, m Tílij

1. L. Tillius Cimber Lucij Tilij Cimber (Kimber), menda cimbrskega (kimbrskega) rodu, sprva vnet Cezarjev privrženec, potem njegov hudi nasprotnik in udeleženec zarote proti njemu: Ci., Sen. ph., Suet.

2. senator in vojaški tribun, najbrž tudi cimbrskega (kimbrskega) rodu, ker ga H. graja, da je premalo dostojen: H.