Franja

Papīnius 3 m Papínij(ev), ime rim. rodu. Znana sta:

1. Sex. Papinius Sekst Papinij, starejši sin Seksta Papinija Aliena, konzula l. 36 po Kr.: T.

2. Sekst Papinij, mlajši sin Seksta Papinija Aliena, konzula l. 36 po Kr.: Sen. ph.

Papīrius 3 Papírij(ev), ime rim. rodu. Znani so

1. Cn. Papirius Gnej Papirij, konzularni tribun l. 382: L.

2. L. Papirius Lucij Papirij, pretor l. 332: L. idr. Najimenitnejši v rodu je bil L. Papirius Cursor Lucij Papirij Kurzor, petkrat konzul, dvakrat diktator v samnijski vojni: L., Aug.; od tod adj. Papīriānus 3 Papírijev: domus Ci., tribus L., Val. Max., lex Plin.

Pāpius 3 Pápij(ev), ime rim. rodu. Najimenitnejši predstavniki so:

1. C. Papius Gaj Papij, tr. pl. l. 65, sprožitelj zakona lex Papia de peregrinis exterminandis: Ci.

2. M. Papius Mutilus Mark Papij Mutil, konzul za časa Avgusta, s Popejem (Poppaeus) sprožitelj zakona, imenovanega lex Papia Popaea za pospeševanje zakonskih zvez: T.; od tod adj. Pāpius 3 Pápijev: lex Ci. idr.

3. Pāpia -ae, f Pápija, Opijanikova žena: Ci.

Parma² -ae, f Párma, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, etrurska naselbina, od l. 183 pod rim. oblastjo (še zdaj Parma): L., Mart. Od tod adj. Parmēnsis -e pármski, iz Párme, v Pármi rojen: H.; kot subst. Parmēnsēs -ium, m Pármci (Parménci): Ci.

Pāsitelēs -ae, m (Πασιτέλης) Pazítel(es), cizeler, rim. državljan iz Velike Grčije (Magna Graecia = južna Italija), Roscijev sodobnik: Ci., Plin.

Passiēnus -i, m Pasién, rim. priimek. Najbolj znana sta:

1. C. Sallustius Crispus Passienus Gaj Salustij Krisp Pasien, sin Lucija Rufa, konzul l. 4, sodni govornik za časa Tiberija: Q., T., Plin., Suet., Mart.

2. Passienus Pasien, eden od govornikov avgustejskega obdobja, prijatelj Seneke starejšega: Sen. rh., Hier.

passus -ūs, m (pandere)

I. „razpetje obeh rok“; meton. rimski seženj = 5 rim. čevljev = 1,5 m (polovica merske palice (decempeda), ki so jo uporabljali zemljemerci): Plin., mille passūs (pl. milia passuum) Ci. idr. 1000 (rim.) sežnjev = 1,5 km. —

II. „razkorak“, „razkoračenje nog“

1. korak, kobál(j), kobálja: passus perpauculi Ci., passu anili procedere O., lentis passibus spatiari O., rapidis ferri passibus V., sequitur patrem non passibus aequis V.; pren.: passibus ambiguis Fortuna errat O., strepitum passu non faciente venit (sc. senectus) O.

2. meton. stopinja, stôpa (stópa), stopáj: passu stare tenaci O.

Opomba: K I: Sen. ph. tudi passûm: L., Pl., Luc. fr., Mart.

patagīum -īī, n (gr. παταγεῖον) širok obšiv, trak, obroba zgoraj na obleki rim. gospa: Tert., Pallis patagiis crocotis malacis mortualibus Naev. ap. Non., uberes enim crines leniter emissos et cervice dependulos ac dein per colla dispositos sensimque sinuato patagio residentes Ap., patagium est, quod ad summam tunicam assui solet; quae et patagiata dicitur et patagiarii, qui eiusmodi opera faciunt P. F.

Paterculus -ī, m Patérkul, rim. priimek; prim. Vēllēius.

Patmus (Patmos) -ī, f (Πάτμος) Pátmos, eden izmed sporadskih otokov južno od Samosa na maloazijski obali, kamor so pošiljali rim. izgnance (zdaj Patino): Plin.

patrōnus -ī, m (pater)

I. patrón = pokrovitelj, zaščitnik, zastopnik, varuh, zavetnik, branilec, branitelj (naspr. cliens).

1. V najstarejši dobi je imel plemenitaš okoli sebe kopico napol svobodnjakov (clientes), ki jih je zastopal pred sodiščem, ker nesvobodni niso veljali za pravno sposobne. To razmerje je bilo trajno in tudi posvečeno po verski plati, ker se je klient udeleževal družinskih daritev (sacra gentilicia): quot enim clientes circa singulos fuistis patronos, tot nunc adversus unum hostem eritis L.

2. V poznejšem času je patronus od ljudi nižjih stanov (poseb. še od mest in pokrajin) svobodno izmed imenitnih rim. mož voljeni zaščitnik (zastopnik, branilec): coloniae Ci., agri Piceni Ci., ii, qui civitates aut nationes devictas bello in fidem receperunt, earum patroni sunt Ci.; tudi gospodar, patron kakega osvobojenca, ker je osvobojeni suženj ostal pod varstvom svojega gospoda: Ci., corrupti in patronos liberti T. —

II. metaf.

1. branilec, zagovornik, zastopnik pred sodiščem, odvetnik (naspr. accusator): Q., iudicis est semper verum sequi, patroni verissimile defendere Ci., p. causae (pravde) Ci. = odvetnik.

2. sploh branilec, zaščitnik, zastopnik: foederum, iustitiae Ci., plebis L., Iust.

Paulīnus -ī, m Pavlín, rim. moško ime. Znana sta:

1. Paulinus Pavlin, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

2. Paulinus Pavlin iz Mediolana (Milana), ki je na Avguštinovo pobudo napisal Ambrozijev življenjepis: Aug.

Paul(l)us² -ī, m Pável, rim. priimek, poseb. Emilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Aemilius Paulus Lucij Emilij Pavel, oče Scipiona Afričana mlajšega, konzul l. 219 in 216, poveljnik v bitki pri Kanah, kjer je tudi padel: L., H.

2. njegov sin L. Aemilius Paulus Macedonicus Lucij Emilij Pavel Makedonski, konz. l. 192 in 168, zmagovalec nad makedonskim kraljem Perzejem pri Pidni l. 168: L., Ci., Vell. Pl., Pauli Ci. možje, kakršen je bil Pavel.

3. Iūlius Paulus Julij Pavel, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp. — Od tod adj. Paul(l)iānus 3 Pávlov: victoria Val. Max. (Lucija Emilija Pavla Makedonskega), actio, responsum Icti. (pravnika Julija Pavla).

4. (kot ime) Paulus Pavel, apostol: Vulg., Eccl.

Pāvō² -ōnis, m Pávon = „Pav“, rim. priimek, npr. Fircellius Pavo Reatinus Fircelij Pavon iz Reate: Varr.

Pedānius -iī, m Pedánij, rim. nom. propr. Znani so:

1. T. Pedanius Tit Pedanij, centurion v vojski Kvinta Fulvija Flaka: L.

2. (Cn.) Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, consul suffectus l. 84 po Kr. in l. 98—99 proconsul Asiae: Plin. iun.

3. Cn. Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, sin prejšnjega, konzul l. 118 po Kr.: Plin. iun.

4. L. Pedanius Secundus Lucij Pedanij Sekund, consul suffectus l. 43 po Kr., l. 51—52 proconsul Asiae, l. 56 praefectus urbi, umorjen l. 61: Plin., T.

Pedius 3 Pédij(ev), ime rim. rodu; najbolj znan je Q. Pedius Kvint Pedij, konzul, sodedič po Cezarju; sprožil je zakon zoper njegove morilce: Suet.; kot adj. Pedius 3 Pédijev: lex Vell., Suet.

Pedō³ -ōnis, m (pēs) Pédon =„širokonožec“, rim. priimek. Znani so:

1. M. Iuventius Pedo Mark Juvencij Pedon: Ci.

2. C. Pedo Albinovanus Gaj Pedon Albinovan, rim. pesnik, gl. Albinovānus.

3. druge omenjata: Iuv., Mart.

Pēducaeus 3 Peducéj(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani predstavniki so:

1. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; l. 113 je predlagal zakon de incestu zoper vestalke: Ci.

2. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; slovel je zaradi svoje poštenosti in učenosti, pretor na Siciliji l. 76 in 75, prijatelj Cicerona (ki je bil njegov kvestor na Siciliji) in pospeševalec njegovih ukrepov zoper Katilinove pristaše: Ci.

3. Sex. Peducaeus Sekst Peducej, sin prejšnjega, Atikov prijatelj, Cezarjev in Oktavijanov privrženec: Ci. ep. — Adj. Pēducaeus 3 Peducéjev: Peducaea de incestu rogatio Ci. Peducejev zakonski predlog (gl. Sex. Peducaeus št. 1.).

Pellōnia -ae, f (pellere) Pelónija = „Preganjalka“, „Odvračalka“, rim. boginja, preganjalka sovražnikov: Aug., Arn.

peregrīnitās -ātis, f (peregrīnus)

1. tujstvo = stan(je), status tujca (tj. tistega, ki je v rim. državi peregrinus, gl. peregrīnus): aliquem redigere in peregrinitatem Suet., Icti. vzeti komu državljanstvo, peregrinitatis reus Suet., Q. (ob)tožen, da si je prisvojil rim. državljanstvo in pravice, povezane z njim.

2. metaf. tujstvo, tujščina, nekaj tujega = tuji običaji idr.: in urbem nostram est infusa peregrinitas Ci. ep.; occ. izgovarjanje, naglaševanje tujca: si fuerit os facile, explanatum, iucundum, urbanum, id est, in quo nulla neque rusticitas neque peregrinitas resonet Q.