Franja

sus-citō -āre -āvī -ātum (sub in ciēre)

1. kvišku (pokonci) spraviti (spravljati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzgnati, vzganiti (vzganjati); le pesn.: qui, proscisso quae suscitat aequore terga (= suscitata terga med razori razrite hrbte brazd, vzviške) rursus perrumpit aratro V., aura levis … pendentia lintea malo suscitat O. napenja, Nilus … suscitat undas Lucan., pulverem pede suscitare Val. Max., (sc. Fama) iam suscitat aures Val. Fl. nastavlja (napenja) ušesa, prisluškuje.

2. occ.
a) povzročiti (narediti, poskrbeti), da se kdo (ki sedi ali leži) vzdigne (dvigne) ali da vstane, veleti komu vzdigniti se ali vstati, dvigniti (dvigovati) koga, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) koga, spraviti (spravljati) koga pokonci, (spečega) buditi, zbuditi (zbujati), (mrtvega) obuditi (obujati): te … ab tuis subseliis contra te testem suscitabo Ci., nequitia est evertere, ut suscites Sen. ph., et sedeō quā te suscitat Oceanus Mart. kjer ti veli vzdigniti se, cervum suscitat (sc. e cubili) Val. Fl., suscitat a cano volturium capiti (= capite) Cat. spodi, prežene, suscitare se ab humo Lact.; o bolniku: habes qui … medicum roget, ut te suscitet H. (da) naj ti pomaga, (da) naj te spravi na noge, (da) naj te ozdravi; suscitare aliquem somno ali samo suscitare aliquem Pl., dormit, suscita (sc. eum) Pl., dum erus se ad suom suscitet officium Pl., noctu ambulabat Themistocles … quaerentibusque respondebat Miltiadis tropaeis se e somno suscitari Ci., suscitare aliquem ante lucem, mane Varr. fr., Euandrum ex tecto lux suscitat alma V., cum te octava quiete e molli longo suscitat hora die Cat.; suscitare mortuos velut e somno solutos Lact., bonos Amm., suscitatus Aug. zopet obujen.
b) (z)graditi, postaviti (postavljati), (se)zidati: delubra deûm Lucr.

3. metaf. nagnati (naganjati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati), vne(ma)ti, podžgati (podžigati), povzročiti (povzročati): Tarchonem in proelia V., deos (viros) in arma V., vim suscitat ira V., suscitare se irā V. razvne(ma)ti se v jezi, biti razvnet od jeze, biti hudo jezen, tibi has miserabilis Orpheus … poenas … suscitat V. to nadlogo ti povzroča … Orfej, fictas suscitant sententias Enn. ap. Ci., citharā tacentem suscitat Musam … Apollo H. vzbuja s citrami (s plunko) k petju, oscinem corvum prece suscitabo H. zaželel si bom (priželel si bom, izprosil si bom) krokarjev glas, Vesbius, attonitas acer cum suscitat urbes Val. Fl. vznemirja, suscitare crepitum pede Pr., clamores Ph., sensus tuos Sen. tr., motum mentium Amm., suscitatis viribus Amm., suscitare enses ad tympana Cl.; occ.
a) podpihniti (podpihovati), razpihniti (razpihovati, razpihavati), (zopet) vne(ma)ti, razvne(ma)ti, (pod)netiti, podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), povzročiti (povzročati), začeti (začenjati): cinerem et sopitos ignes (pod pepelom še tleči ogenj) V., hesternos ignes O., extinctos (sc. amoris) ignes O.; bellum L., Brutus et Cassius in Ci. ep., caedem V., clades Amm.
b) (vz)dražiti, zdražiti: palatum Varr.

suspīciō² (slabše suspītiō) -ōnis, f (suspicere)

1. sum, sumnja, sumničenje, slutnja, slútenje, slut, suspícija: sic est suspico Pl. tako sumijo, suspicionem et culpam ut ab se segregent Pl., iam tum erat suspicio Ter., mi incidit suspicio Ter. na misel mi je prišel sum, vzbudil se mi je sum, suspicionem augere Ter., augetur Gallis suspicio C., in qua re nulla subesset suspicio Ci., suspicio cadit in aliquem ali pertinet ad aliquem Ci. sum leti na koga, suspicionem habere Ci. sumiti; pa tudi = biti sumljiv (na sumu): Ci., N., suspicionem alicui dare Ci. ep., C. ali facere Ci., L., Corn., Ap. ali afferre Ci. ep., N. ali inferre Ci., C. ali inicere Ci., N. ali movere Ci. ep. in commovere Ci. vzbuditi (vzbujati) komu sum, suspicionem levare atque a se removere ali a se propulsare Ci., in suspicionem cadere Ci. priti na sum, sum pasti na koga, in suspicionem alicui venire (de aliqua re) Ci. na sum priti pri kom, vzbuditi komu sum, cum epistulam … accepisset eique in suspicionem venisset aliquid in ea de se esse scriptum N. in se mu je (bil) vzbudil sum, res venit in suspicionem C. vzbuja sum, postaja sumljiva, začenja biti sumljiva, in suspicione esse alicui L. biti komu sumljiv, aliquem in suspicionem adducere alicui N. koga spraviti na sum pri kom, osumiti (osumljati) koga pri kom, quamquam abest culpa, suspicione tamen non caret Ci., neque eo magis carebat suspicione N. ni bil nič manj sumljiv, je ostal še naprej sumljiv, quo minore suspicione facerent iter N. da bi njihovo potovanje vzbujalo tem manj suma, da bi bilo njihovo potovanje tem manj sumljivo; est suspicio z ACI: Ci.; v zanikanih stavkih, ki jih dopolnjuje odvisnik s quin: neque abest suspicio … quin ipse sibi mortem consciverit C.; s subjektnim gen.: in suspicionem incidit Lacedaemoniorum (pri Lakedajmoncih) N.; z objektnim gen.: amoris Ter., ne in suspicione ponatur stupri Pl., habet Asia suspicionem luxuriae Ci. je na sumu razkošnosti, je na sumu, da je razkošna, familia in suspicionem est vocata coniurationis Ci. je prišla na sum, ad quem suspicio maleficii pertineat Ci., largitionis recipienda suspicio est Ci. slutnjo (sum) … je treba nase vzeti, ne … videretur … dare timoris aliquam suspicionem C., nec dabat suspicionem fugae quisquam C. in nihče ni vzbujal suma, da hoče bežati, neque ulla ad id tempus belli suspicione interposita C., habebat suspicionem adulterii N. bil je na sumu, da prešuštvuje, in suspicionem incidere regni appetendi T.; pl.: suspiciones osumitve, sumi, sum vzbujajoče okoliščine, sumljiva znamenja: iniuriae, suspiciones, inimicitiae Ter., omnes suspiciones ab se segregare Pl., multaeque causae suspicionum offensionumque dantur Ci., reclamitat istius modi suspicionibus ipsa natura Ci., suspiciones contiguae veritati Amm.

2. occ.
a) domneva, dozdeva, slutnja: istam autem intellegentiam … ne suspicione quidem possum attingere Ci., nihil putas valere in iudiciis coniecturam, nihil suspicionem Ci., equidem arbitror multas esse gentes sic immanitate effertas, ut apud eas nulla suspicio deorum sit Ci., suspicio hostis Auct. b. Afr., si qua est suspicio rimae Mart.
b) videz: nulla suspicione vulneris laesus Petr. ne da bi se videla kaka rana.

sus-tineō -ēre -tinuī (iz *subs-teneō)

1. kvišku držati, pokonci (ob)držati, ne dati (dajati), pustiti (puščati), dovoliti (dovoljevati) čemu pasti: quae manibus sublatis sacra quaedam more Atheniensium virginum reposita in capitibus sustinebant Ci., ut bracchia atque umeri ad sustinenda arma liberi ab aqua esse possent C., P. Sextio Baculo … vulneribus confecto, ut iam se sustinere non posset C., sustinuere tamen se … alis O. vendar so se obdržale leteč (plavajoč) po zraku; occ.
a) kaj podpreti (podpirati), držati, nesti (nositi): idemque (sc. aër) et volatūs alitum sustinet et … Ci., columnae et templum et porticūs sustinent Ci., cum (sc. Milo) humeris sustineret bovem vivum Ci., homo, quantum hominum terra sustinet, acerrimus Pl., homo omnium quos terra sustinet sceleratissimus S., furcis spectacula (gledališke sedeže) sustinentibus L., reliquias illorum virorum vix arma membraque sustinentīs pugnare L., male sustinere arma L. ščitov ne držati prav, lubrica arma sudore vix sustinens Cu., manibus clipeos et hastam et galeam pressā sustinuisse comā O., infirmos baculo quoque sustinet artus O. podpira, Atlas, aetherios umero qui sustinet orbīs V., (sc. Atlas) vix umeris sustinet axem O., sustinere myrtum, speculum manu O., sinūs similes fluctibus (valovito se spuščajočo obleko) O., vestem O., sustine hoc Pl. drži to (oblačilo), fornice, quo pons sustinebatur Auct. b. Afr., nec iam sustineant onus (sc. nivis) silvae laborantes H., lapis albus (= točilna miza (nalivalnica) iz belega marmorja) pocula cum cyatho duo sustinet H., undaque iam tergo ferratos sustinet orbīs V. in že nosi led okovana vozna kolesa, flagrantem pinum sustinet V. zavihti v zrak, undam de flumine palmis sustinet V. zajame, sustineant aliae (sc. arbores) poma O., (sc. Tigris) influit in lacum Aretissam omnia inlata pondera sustinentem Plin., sustinere domum Plin. iun., hoc illum pavimentum tam vile sustinuit Sen. ph., ebore sustineri vult Sen. ph. počivati na slonokoščeni postelji.
b) ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), zadrž(ev)ati (v pravem pomenu in pren.): sustineas currum Luc. in Ci. ep., est … prudentis sustinere ut currum, sic impetum benevolentiae Ci., impetum C., L., incitatos equos C., perterritum exercitum C., agmen, signa L. ali ordines V. ustaviti vojsko, ustaviti se (obstati) z vojsko, sustinere remos Ci. ep. ustaviti veslanje, prenehati veslati, počakati z veslanjem, aliud priori simile miraculum eos sustinuit L., clamor eos utrimque par accidens sustinuit L., sustinet a iugulo dextram V., quam (sc. phalaricam) nec duo taurea terga nec … lorica … sustinuit V., sustinere morantem V., gradum, manum O., fugientem animam herbis O., manum Sen. tr.; pesn.: celeres vias sustinere Sen. tr. ustaviti se, obstati; brezos.: senatus metuit, ne sustineri nec in urbe nec in castris possit L. da se ne bo dalo zaustaviti niti v mestu niti … ; refl.: se sustinere Val. Fl. ustaviti se, obstati, sustinere se a lapsu L. ali samo sustinere se Ci., L. (padajoč) zadržati (obdržati) se; sustinere se tudi = vzdržati se česa, zadrž(ev)ati se, obvladati (obvladovati) se, opustiti (opuščati) kaj: me sustinebo nec respondebo Ci., sustinere se a respondendo Ci., se ab omni assensu Ci., meque sustinebam, ne ad te prius ipse aliquid scriberem, quam … Ci. ep.; abs.: sustine carnifex, adsum, quem spopondit Hyg. (po)stoj, nehaj, sustinete hic Vulg. ostanite tu.

2. metaf.
a) vzdrž(ev)ati = (za)ščititi, (za)varovati, obvarovati, podpreti (podpirati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati): historiam veterem atque antiquam haec mea senectus sustinet Pl. obsega ta moja stara glava, eius (sc. civitatis) dignitatem et decus sustinere Ci., sustinere auctoritatem imperii (sc. senatūs) contra invidiam Ci., amicum labentem (gmotno propadajočega) fulsit et sustinuit re, fortuna, fide Ci., animos (pogum) pugnantium L., imperium Cu., hanc mihi sustine vitam Maecenas ap. Sen. ph.; sustineri stati v čem, biti v čem: iurisdictione Ci.
b) vzdrževati = (na)hraniti, prehraniti (prehranjevati), (pre)rediti, živiti, preživiti (preživljati), pomoči (pomagati), podpreti (podpirati) v čem: qui ager non amplius hominum quinque milia potest sustinere Ci. ep., hac (sc. re frumentaria) alimur et sustineamur Ci., plebem … sustinendo rem ab seditionibus continuere L., opibus vestris sustinendo necessitates aliorum L., (sc. adolescens) meretriculae munificentia sustinebatur L., hinc (sc. agricola) patriam parvosque nepotes sustinet V., (sc. arbos) media ipsa ingentem sustinet umbram V. goji (tvori) listje (vejevje), ki daje širno senco, sustinere penuriam temporum Col. lajšati.
c) kaj (nadležnega, težavnega) prenesti (prenašati), presta(ja)ti, (pre)trpeti (pretrpevati), utrpe(va)ti, prebi(ja)ti, nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, na skrbi imeti, opraviti (opravljati), dognati (doganjati), podvreči se čemu: quantum malarum rerum sustineam Pl., qui suis cervicibus tanta munia atque rem publicam sustinent Ci., sustinere verborum pondus Ci. tehtne besede, quod onus te putas sustinere non posse Ci., qui fert sustinetque praesentia (sc. mala) Ci., cur tuum munus sustineo? Ci., sustinere munus in re publica Ci., sustinere causam (krivdo) Ci., causam publicam, causas multorum, crimen, quaestionem, molem invidiae, tempestatem, nomen consulis Ci., bellum Cretense sustinuit Ci., sustines non parvam exspectationem imitandae industriae nostrae Ci. nemajhno upanje se stavi nate, da boš posnemal mojo delavnost, sustinere poenam Ci., L. presta(ja)ti, potentiam alicuius Ci., non posse eius imperia diutius sustineri C., quam (sc. unam aestatem napore, vojno enega poletja) si sustinere potuissent C., sustinere vulnera C., ut eorum, qui ea (sc. praeturam et consulatum atque alia omnia huiusce modi) sustinent, virtus est S., qui ferrum ignesque Iovemque sustinuit totiens O., sustinere dolorem pedum, dolores Plin. iun., praeceptum Ap. ravnati se po … , upoštevati, periculum Dig., indignanter sustinens (= ferens) Amm. ne(je)voljen; od tod subst. pt. pf. sustinēns -entis, m (kot medic. t.t.) bolnik: Plin. Val.; sustinere z inf. ali ACI srce imeti, srce dati komu kaj, prenesti, (i)zdržati, moči, upati si, (pre)drzniti se (si); predvsem za zanikanim glagolom ali v stavkih (zlasti vprašanjih) z nikalnim pomenom: nec regia coniunx sustinet oranti … negare O., non sustinet ultra perdere blanditias iuvenis deus O., nec credere sustinet O. ne more, non ultra sustinet rogari O. ne prenese še naprej dati se prositi, nemo tamen armatus opem a dis petere sustinuit Cu., non sustineo illum deserere, cui dedi vitam Sen. ph. srce mi ne da, da bi … , non sustineo esse conscius mihi dissimulati … iudicii mei Q., qui deprecari quidem pro se non sustinerent Vell., admissam in se perfidiam non sustinuit imitari Suet., Cornelio numquam nocere sustinuit Suet., nemo quicquam ex patrio more libare sustinuit Cu. nihče ni trpel (prenesel), quis hominum sustineat petulans esse? Q., sustinebunt tales viri se tot senatoribus … non credidisse, tantae populi Romani voluntati restitisse? Ci.; redkeje v trdilnih stavkih = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, upati si, (pre)drzniti se (si), zdeti se komu kaj vzdržno (znosno): Ph., sustinuit coniunx exsulis esse viri O., quae se praeferre Dianae sustinuit O., si quis aquam … haurire sustineat Plin., mentiri sustinere Petr.
d) occ. α) (kako vlogo) prevze(ma)ti, igrati, (kako osebo) predstavljati, (pri)kazati, prikazovati: gravitatis personam Ci., tris personas unus sustineo … meam, adversarii, iudicis Ci. kos sem trem vlogam, nunquam enim ita docuit, ut magistri personam sustineret Suet., cum Thaida sustinet Iuv. kadar igra vlogo Taide. β) (kot voj. t.t.) prenesti (prenašati) kaj, vzdržati kaj, koga, postaviti (postavljati) se v bran, postaviti (postavljati) se po robu, ustaviti (ustavljati) se, upreti (upirati) se komu, čemu: hostium impetum Ci., C., impetum nostrorum militum C., proelium C., quorum vim rex cum sustinere non posset, fugā salutem petiit N.; za zanikanim glag. stoji quin: nec ultra sustinuere certamen Galli, quin terga verterent L. niso več vzdržali boja, zato so se pognali v beg, sustineri ira non potuit, quin confligerent L. jeze ni bilo mogoče brzdati, ampak so se spoprijeli; pren.: neque M. Messallae preces sustinere potui Ci. upreti se silnim prošnjam; tako tudi: non sustinuit eos rogantes (njihovim prošnjam) Brutus in Ci. ep., senatus querentes eos (njihovih tožb) non sustinuit L.; abs. vzdržati se, zadržati se, mirovati, prenesti: sustinere Pompeiani non potuerunt C., si ipsi lacesserentur, sustinerent C. naj se mirno držijo, naj bodo mirni, nisi subsidium sibi mittatur, sese diutius sustinere non posse C., suos ab hostibus premi atque aegre sustinere … animadvertit C., nec sustinuissent Romani, nisi Locrensium multitudo … ad Romanos inclinasset L.; pesn. pren.: aliud super atque aliud (sc. telum) figitque volatque (= figit volans) ingenti gyro, sed sustinet aureus umbo V. vzdrži (je vzdržal).
e) zadrž(ev)ati, zavleči (zavlačevati), zategniti (zategovati, zatezati, zatezovati), (po)kasniti, odložiti (odlagati), odlašati s čim: assensus lubricos Ci., solutionem nominis Cerelliani Ci. ep., rem in noctem L., sustinuit consilio (hote, hotoma, nalašč) bellum L., extremum fati sustinet ille diem O., sustinere spiritum Ph., animam Ps.-Q. (Decl.); abs.: exspectes et sustineas, Auguste, necesse est Mart. čakati in potrpeti moraš.

Opomba: Ker glag. nima sup., se obl., ki se tvorijo iz sup. debla, nadomeščajo z ustreznimi obl. glag. sustentō -āre.

Symmachus -ī, m Símah, grški priimek; poseb. Q. Aurelius Symmachus Kvint Avrelij Simah, konzul in rimski mestni prefekt ob koncu 4. stoletja po Kr., izvrsten govornik, avtor 10 (še ohranjenih) knjig pisem (Epistulae): Macr., Sid., Amm., Aus. Od tod adj. Symmachiānus 3 Símahov, símahovski, simahijánski: illud dictum Sid.

Sȳros -ī, f (Σύρος) Síros, kikladski otok med Delosom in Parosom, rodni kraj Ferekida (še zdaj Syros): O., Mel., Plin. Od tod adj.

1. Sȳricus 3 síroški: Col., Plin.

2. Syrius 3 (Σύριος) síroški, na Sírosu rojen, po rodu s Sírosa: Ci.

T, devetnajsta črka latinske abecede. Sorodna je in tudi zamenjuje se:
a) s črko b, npr.: libra iz λίτρα;
b) s p: pavus ali pavo iz ταώς, studium iz σπουδή,
c) tudi z drugimi črkami (s c, d, l, r, s). Aspirirani t so začeli izgovarjali šele v Ciceronovem času, npr. v besedah Cethegus, Carthago; na starejših spomenikih (columna rostrata) se uporablja še sam t, npr. Cartaciniensis. Pred s se t priliči: quassi iz quatsi, missus iz mitsus, fassus iz fatsus. Ti pred vokalom se je v poznejšem obdobju izgovarjal kot ci. Kot kratica je T. = Titus; Ti. = Tiberius; T. F. = testamenti formula; T. (v predpisih pod starimi senatskimi sklepi) ali Tr. ali T. P. = tribunus plebis; T. P. = tribunicia potestas.

taminia (tudi taminia ūva) -ae, f bot. bljušč, divja rastl. (Tam(n)us communis Linn.; v it. še danes tamno): Cels., Plin., taminia uva silvestris generis videtur Verrio dicta, quod tam mira sit quam minium Fest.; deblo te rastl. tamnus -ī, m: Col., Plin.

Tanfāna ali Tamfāna -ae, f Tanfána, Tamfána, staro germansko božanstvo, ki so ga častili Marzi, še pozneje v stari nemščini imenovano Zamfāna: T.

Tantalus (in Tantalos) -ī, m (Τάνταλος) Tántal

1. kralj Frigije, Zevsov sin, oče Pelopsa in Niobe. Nakopal si je jezo bogov, ker je drugim izdajal, kar je slišal pri obedu bogov, še zlasti pa zato, ker je ubil svojega sina Pelopsa in ga postregel bogovom, da bi preizkusil njihovo modrost. Zaradi svojih pregreh dela pokoro v podzemlju: do kolen stoji v vodi in nad njim visi sadje, vendar je vedno žejen in lačen, kajti kadar seže po vodi ali sadju, se mu umakneta: Ci., O., H., Pr., Tib., Hyg., Serv. idr. Od tod
a) patron. α) Tantalidēs -ae, m (Τανταλίδης) Tantalíd = Tantalov potomec (Pelops, Atrej, Tiest, Agamemnon, Orest): Acc. ap. Ci., O., Tantalidae fratres O. Atrej in Tiest; gen. pl. Tantalidum: Stat. β) Tantalis -idis, f (Τανταλίς) Tantalída = Tantalova potomka (Nioba, Hermiona, Helena idr.): O., Tantalides matres O.
b) adj. Tantalëus 3 Tántalov: manus, os Pr., tecta (= Argos), mensa Stat.

2. Tiestov sin, ki ga je zaklal Atrej: Hyg.; po drugih Brotejev (Broteas) sin, ki je bil pred Agamemnonom oženjen s Klitajm(n)estro; ubil ga je Agamemnon.

3. sin Amfiona in Niobe: O.

teneō -ēre -uī, tentum (prim. tendō)

I.

1. (trdno) držati, v roki (ustih ipd.) imeti: Ter., Plin., Sen. rh. idr., argentum Pl., canes O. na vrvi (vožincu), pyxidem in manu tenere Ci., fragmina manu O., languenti manu carchesia mixta O., aliquem manu tenere S. za roko, cibum ore (v ustih) Ci., Ph., aram tenentem iurare iussit N., dexterā cornu tenet O., flos tenetur radice O. se drži korenine, canis tenet cervum V. je popadel; pren.: gubernacula rei publicae Ci., rem manibus Ci. spoznavati, kakor da bi bila otipna, res oculis et manibus tenetur Ci. stvar je očitna in otipljiva (otipna).

2. occ.
a) (v objemu, objeto) držati, obje(ma)ti: colla (umeros) lacertis O., victorem tenent avidisque amplexibus haerent O.
b) obrnjeno (= namerjeno) imeti, obrniti (obračati): manus tenui a pectore O., oculos immotos in aliquem O. nepremično upirati oči v koga, nepremično zreti v koga, oculos sub astra V., lumina fixa in vultu O., ora defixa V. oči imeti pobešene, solo fixos oculos V., attentos animos ad decoris conservationem Ci. natančno paziti in gledati na dostojnost; s prolept. obj. ubrati (ubirati) pot, iti, hiteti, speti: quo tenetis iter? V., medium iter classe V., cursum vento V., cursūs V. imeti smer vedno pred očmi, vseskozi se držati smeri, iter mediae urbis V. po sredi mesta si utreti pot (se preriti), fugam per medios hostes V. obrniti se v beg po sredi skozi sovražnike, bežati po sredi skozi sovražne vrste; od tod
c) jadrati, pluti, peljati se, voziti se ipd.: Diam tene O., tenere ad insulam Vulcani L., ab Sicilia ad Laurentem agrum L., Cloanthum respicit propriora tenentem V. bližje plujočega, inter utrumque tene O. vozi po sredi, ventus adversum tenet (piha, vleče) Athenis proficiscentibus N.
d) kak kraj doseči (dosegati, dosezati), kam dospe(va)ti, prispeti, pripluti, prijadrati, priplavati ipd.: regionem L., portum L., O., Ciconum populos O., Hesperium fretum O., iam arva tenebant V.; pass.: Linternum tenetur O.; pren. kaj doseči, domoči se do česa: Aiaci non est tenuisse superbum, sit licet hoc ingens, quidquid speravit Ulixes O., virtute regnum L.

3. metaf. z umom doseči (dosegati, dosezati), doume(va)ti, doje(ma)ti, razume(va)ti, znati, vedeti, pojmiti ipd.: nunc teneo, nunc scio, quid sit hoc negotii Pl., tenes? ali tenesne? Kom. razumeš?, doumeš?, (omnem) rem tenes Kom. zadel si, prav imaš, pogodil si jo, teneo istuc (omnia, pulcre, recte, satis) Pl., reconditos eius sensūs Ci., quae et saepe audistis et tenetis animis Ci., omnia norat, omnium aditūs tenebat Ci., quae a Romanis auguribus ignorantur, a Cilicibus tenentur Ci., quo pacto cuncta tenerem H.; z odvisnim vprašanjem: tenes, quid dicam Ter., quibus studiis semper faveris, tenemus Ci.; z inf. ali ACI: qui et bene et male facere tenet Pl., nec tenet amissam laevam inter equos abstraxe rotas Lucr. —

II.

1. v posesti (lasti, oblasti, rokah) imeti, posedovati, posestvovati, biti posestnik (lastnik, imetnik, posedovalec), zavzemati: Icti. idr., locum amicitiae apud aliquem N., C. biti prijatelj koga (komu), principatum eloquentiae N., imperium ali summam imperii C. imeti vrhovno poveljstvo, biti vrhovni poveljnik, quod ceteri potuerunt, hic tenuit N., multa hereditatibus, multa emptionibus tenebantur sine iniuriā Ci., tenere provinciam liberam a praedonibus Ci.; pesn.: vulnus in pectore tenens O. z ranjenim srcem; pren.: aliis murum tenentibus intus O., cum semel tenuerunt aequora venti O., tellus Aetnaea tenebat Daedalon O., locum et regna O., tenere rem publicam, tudi samo tenere (sc. rem publicam) Ci. imeti oblast v državi, imeti oblast nad državo, imeti državo v svojih rokah; prima tenere V. zavzemati prvo mesto, biti prvi, scaenam tenere Suet. vladati na odru, biti zvezda (o gledaliških umetnikih), tuta V. biti na varnem; o vladarjih: tenere urbem N., Capreas regnum (= kot kraljevstvo) tenere V., terras dicione V., gentem imperio et armis V., quae tenuit dives Achaemenes H.; pren.: cum rem publicam opes paucorum, non virtutes tenere coeperunt Ci.

2. occ.
a) kje (pre)bivati, stanovati, domovati, živeti, poseljevati, naseljevati: Thraeces eas regiones tenebant N., primum locum aedium N., montium iuga L., deus Delphos Delonque tenens O., gurgitis ima V., delphines silvas tenent O., vallemque boves amnemque tenebant V. bivati, muditi se.
b) zasedeno (v zasedi) držati, zasedati, imeti v rokah: Erycem N., portas, loca iussa V., locum praesidio C., litora, insulam, portum, montem, oppidum C., tenente omnia equitatu L.
c) (kot poveljnik) poveljevati, zapovedovati, voditi: alterum cornu, exercitum pedestrem N.
d) (ljubljeno osebo) imeti, vezati, držati, priklepati nase: saepe aliam tenui Tib., te iam tenet altera coniunx O., Cyllaron una tenet O., dum me Galatea tenebat V. me je imela v zankah, quendam mulier non rudis tenebat Ph.; od tod (kot vzklik po dolgi ločitvi) teneo te Ter., O., Ap. = zopet te imam, zopet si moj.

3. sinekdoha zaobsegati, zajemati (= contineo, gr. κατέχω): haec populos, haec magnos formula reges tenet H.; pass. zaobsežen (zajet, vsebovan) biti v čem, stati (obstajati, obstojati) v čem ali iz česa, sesta(ja)ti (biti sestavljen) iz česa, tikati se česa, zadevati kaj, pripadati čemu, spadati k čemu, soditi kam (včasih lahko pass. slovenimo act. z glag. zajemati, zaobsezati): quod tenetur hominum societate Ci., ut homines deorum agnatione teneantur Ci., si Asia hoc imperio non teneretur Ci., causae, quae familiaritate tenentur Ci.

4. metaf.
a) napolnjevati, zavzemati, držati ipd.: primam aciem viginti cohortes tenebant C. v prvi bojni vrsti je stalo (bilo) … , pallor hiemsque loca tenent O.; o raztezanju: latus tenet D milia passuum C. zavzema, castra summum iugum tenebant C., tantum spatii O., rostrum os tenet O. namesto ust je kljun.
b) (o afektih, močnih čustvih) (na)polniti (napolnjevati) = navda(ja)ti, obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, obiti (obhajati), polastiti (polaščati, polaščevati) se, premagati (premagovati), obvladati (obvladovati), (za)gospodovati, (za)gospodariti nad kom: auri argentique studio teneri Cu., error amantem tenet O., somnus tenet aliquem O., desiderio teneri Ci., misericordia me tenet Ci., hominem tenet libido S., magna me spes tenet Ci., quā spe ut vivere velint, tenebuntur Ci., Romanorum ingenti admiratione teneri Eutr., historiae per se tenent lectores Vitr. —

III.

1. držati, obdržati, ohraniti: terra tenetur nutu suo Ci. se drži (ohranja) (v ravnotežju); pren.: aliquem in servitute (in officio) C. v pokorščini, nomen antiquum O., syringa nomen tenuisse puellae O., tribus rebus animantium vita tenetur Ci.; s predik. acc.: tyranni oppressas tenebant Athenas N. držali so v stiski (v strahu), se quietum L. biti pri miru, mirovati.

2. metaf. držati kaj, držati se česa, pridrž(ev)ati, ne odstopiti (odstopati) od česa, ohraniti (ohranjati) kaj: naves cursum tenere non poterant C.; od tod pren.: ut viam teneas nulloque errore traharis O., tenuere silentia cuncti O. so molčali, pacem O., morem, consuetudinem, ordinem, fidem, foedus, modum Ci. idr.

3. intr. obdržati se, trajati: imber per totam noctem tenet L., silentium aliquamdiu tenuit L., tenet fama lupam ex montibus cursum flexisse L. govorica gre, govorica je, govori se. —

IV.

1. udržati, zadrž(ev)ati, muditi, ovreti (ovirati): hostem impedito loco (in angustiis) C., teneri metu C., coepta O., eurus tenuit reditura vela O., manus vix tenere a O., aliquem longo sermone O., ne diutius (sc. vos) teneam Ci., non teneo te pluribus Ci. nočem te še naprej zadrževati, vix se populus Romanus tenuit Ci., non vincula navīs ulla tenent V., impetus hastam tenet (ovira) lenta radice V.; z ne (quominus): te, ne faceres, tenuit reverentia O., naves vento tenebantur, quominus in portum venirent C., ea modo una causa, ne transirent flumen, tenuit Romanos L., ne persequeretur Mithridaten, seditio militum tenuit L., diu non perlitatum tenue-rat dictatorem, ne ante meridiem signum dare posset L.

2. occ.
a) držati, imeti koga zaprtega (v zaporu), pass. biti zaprt: eādem custodiā tenebatur N., si silvis clausa tenebor O.
b) (duhove na zgornjem svetu) pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, (za)rotiti (zarotovati): Plin., iam tenet infernas magico stridore catervas Tib.; pren.: pudor ora tenebit O. sram bo zapiral usta, obsessus teneor V.

3. metaf. zadrž(ev)ati (izbruh kakega afekta, kake strasti), (o)brzdati, (u)krotiti: lacrimas, iram, iracundiam, dolorem, vocem O., ea, quae dici possunt L. zamolč(ev)ati, molčati o … , risum teneatis, amici H. —

V.

1. (trdno) držati: in salo navem tenere (in ancoris) N. na sidru (mačku) držati, imeti zasidrano, loca sunt, egregia ad tenendas ancoras Auct. b. Alx., in obsidione Athenas tenuerunt N. so držali pod obleganjem (obsedo) = so oblegali (obsedali), artius illigata tigna tenebantur C., legiones alienas C. obdržati, zadržati, tenendum est, quod promiseris Ci.; pren.: decus et honorem V. ohraniti, zadržati, memoriam alicuius rei ali rem memoriā Ci. ohraniti (ohranjati) v spominu koga (kaj), spomniti (spominjati) se koga (česa), pomniti koga (kaj); tako tudi: signa mente V. in tudi samo tenere (v istem pomenu): satin haec meministi et tenes? Pl., numeros memini, si verba tenerem V.; z ACI: tenendum est nihil curandum esse post mortem Ci.; occ.
a) (kak kraj) držati, zadržati, obdržati, ohraniti (ohranjati): et suum quisque locum teneat C., tumulum, praesidium C., sedem patris, loca L.
b) držati (imeti) koga (ki mu je bila dokazana krivda), dokazati komu krivdo, zalotiti, zasačiti koga, dobiti koga, stopiti komu na prste: Icti., teneo te Ci. idr. zdaj te imam; z dvojnim acc.: iam te non furem (= kot tatu) teneo, sed raptorem (= kot roparja) Aug.; v pass.: me teste teneris O., teneri in manifesto peccato Ci.; z gen.: teneri repetundarum T., eiusdem cupiditatis T. dokazano biti vdan isti strasti, caedis crimine teneri Q.

2. metaf.
a) mikati, vzbujati zanimanje, zanimati, pritegniti, prevzeti, očarati, razveseljevati, zabavati: mentes carmine V., pueri ludis tenentur, oculi picturā tenentur Ci.
b) vezati, obvezati (obvezovati), zavezati (zavezovati): Pl. idr., iure iurando, sacramento C., promisso Ci., L., leges eum tenent Ci., fatali lege (legibus V.) tenemur O., foedere teneri L., eā poenā, quae est de vi, teneri (zapasti kazni, dobiti kazen) Ci., diligenter teneri (sc. iure civili) Ci.
c) (svojo pravico ali mnenje) ohraniti (ohranjati, ohranjevati), zastopati, zagovarjati, braniti, dognati, držati se, vztrajati: propositum N., C., statum suum, ius suum, imperium in suos Ci., suum illud, nihil ut affirmet, tenet ad extremum Ci., causam L., H. dobiti pravdo, plura tenuit L., si recte conclusi, teneo (= imam prav) Ci., illud arte tenent (= trdno vztrajajo pri tem) accurateque defendunt, voluptatem esse summum bonum Ci.; abs. s finalnim stavkom: patres tenere non potuerunt, ut … L. niso mogli dognati, da … , plebs tenuit, ne consules crearentur L.

Opomba: Star. obl.: tetini po P. F.; cj. pf. tetinerim Pac. ap. Non., tetinerit Acc. ap. Non.; inf. pf. tetinuisse Pac.; fut. II tetinero po Fest.

terreō -ēre, terruī, territum (iz *terseo; indoev. kor. *teres- (*ters-, *tres-) tresti se, razširjen iz kor. *ter- [prim. skr. taraláḥ tresoč se]; prim. skr. trásati trese se, trastáḥ tresoč se, gr. τρέω [iz *τρέσω] tresem se, bežim, ἔτερσεν = ἐφόβησεν, ἄ-τρεστος neustrašen, lat. terror, tremo, sl. tresti, tresti se, lit. trišù tresem se, trìmti stresti se) „povzročiti, da se kdo (s)trese“

1. spraviti (spravljati) v strah, navda(ja)ti s strahom (grozo), strašiti, ustrašiti, ostrašiti, prestrašiti, (u)strahovati, plašiti, splašiti, preplašiti, zaplašiti, uplašiti; v pass. (tudi) ustrašiti se, prestrašiti se, (s)plašiti se, preplašiti se, (z)bati se: vi lacessere et terrere coepit Ci., ultro territuri succlamationibus L.; z obj.: suae quemque malae cogitationes terrent Ci.; multum ad terrendos nostros valuit clamor C.; poleg obj. še abl. instrumenti: urbem incendiis Ci., aliquem metu Cels., aliquem mortis (sc. supplicii) metu Cu., omnipotens tonitruque et fulgure terruit orbem O.; pass.: terreri furiarum taedis Ci., metu terreri Ci., Cu. splašiti se, preplašiti se, (z)bati se (včasih se pass. sloveni z act.: strah in groza obide (obhaja), spreleti (spreletava) koga), pars territos confirmare S., territus hoste novo O.; z loc.: territus animi (v srcu) S., L.; s pro: nec dubito te quoque eādem cogitatione terreri pro istis, quae … Plin. iun. S konstrukcijo glag. timendi: terruit urbem … , grave ne rediret saeculum Pyrrhae H., Samnites territi, ne … opprimerentur L.

2. occ.
a) (pre)plašiti, splašiti, pognati, pregnati, (s)poditi, prepoditi, odpoditi: sonitu terrebis aves V., feras terrere fugaces V., profugam (sc. Io) per totum terruit orbem O.
b) odvrniti (odvračati), (pre)poditi, zaplašiti, (pre)plašiti, (pre)strašiti, zastrašiti (zastraševati), plašeč odvrniti (odvračati): a repetundā libertate S. fr.; po konstrukciji glag. timendi: quominus libere hostes insequerentur, terrere C., memoria (sc. eos) terrebat, ne rem committerent L.; z inf.: inimicos loqui terrent amplitudine potestatis Amm., terreor tantis insistere umbris Ps.-V. (Cul.).

Thasos in Thasus -ī, f (Θάσος) Tázos (še zdaj Thassos), otok v Egejskem morju ob obali Trakije: Ci., L., Mel. — Od tod adj. Thasius 3 (Θάσιος) tázoški, tázijski, s Tázosa izvirajoč, na Tazosu pridelan ali pridobljen: vinum Pl., vites V., lapis (= marmor) Sen. ph.; subst. Thasiī -ōrum, m Tazošáni, Tázijci, preb. Tazosa: N., Plin.

Thersītēs -ae, acc. -ēn in -am, m (Θερσίτης) Terzít, znani Grk pred Trojo, bojazljivec in opravljivec, vrh vsega pa še grd: O., Iuv., Ap., Aus., Gell.; od tod apel. Terzít

1. grd kot Terzít, grdavs, grdavš, grdavž, grdež, grdoba, grduh, odvratnež: Iuv.

2. opravljivec, obrekovalec, obrekljivec, umazana usta, umazan gobec, starejše hudojezičnik: Sen. ph., Amm.

Tiberius -iī, m Tibêrij, rimsko ime, skrajšano Ti. ali Tib., npr. Ti. Sempronius Gracchus, Ti. Claudius Asellus; poseb. znan je Ti. Claudius Nero = Tiberij Klavdij Nero(n), nav. imenovan samo Tiberius Tiberij, drugi rimski cesar (vladal v letih 14—37 po Kr.) sin Livije, Avgustov posinovljenec: T., Suet. idr. — Od tod adj.

1. Tiberēïus 3 Tibêrijev: aula Stat.

2. Tiberiānus 3 Tibêrijev, tiberijánski: domus, scorta Suet., pira Plin. Tiberijeve hruške, (hruške, ki jih je imel Tiberij še posebej rad), tempora Tert.

3. Tibereus 3 Tibêrijev: marmor Plin. — Subst. Tiberiolus -ī, m Tiberíol = Tiberijček = ljubi Tiberij: T.

Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.

1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.

2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.

3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

tractabilis -e (tractāre)

1. (p)otipen, (o)prijemljiv, otipljiv, dotakljiv, zatipljiv, ki ga je moč vzeti v roke, s katerim je moč (se da) rokovati ali ravnati, ki ga je mogoče obdelovati ali obravnavati: tractabile omne necesse est esse, quod natum est Ci., quia (sc. corpus) oculis manuque tractabile est Lact., ulcera tractabiliora Plin., vox Q. prožen, gibčen, fleksibilen, pondus Stat. ki se da (pre)nesti, materies earum (sc. arborum) tractabilis ad intestinum opus Vitr. uporabna za mizarska dela; litota = nepristopen, nedostopen: mare nondum tractabile nanti O. še neplovno, še viharno, caelum non tractabile V. viharno vreme, neugodno vreme.

2. metaf. voljen (voljan), mehek (mehak), popustljiv, upogljiv (starejše podaten), prožen, gibčen, okreten, gibek, fleksibilen, izprosen, preprosljiv, dober, prijazen, dobroten, blag: Suet., (sc. non) tractabilis ullas voces audit V. ne pusti do sebe in noče nič slišati, erat in Dareo mite ac tractabile ingenium Cu. Darej je bil mehkega srca in ustrežljiv, virtus Ci., nihil est eo (sc. filio) tractabilius Ci., ut te tractabiliorem experiantur Plin. iun.; komp. adv.: omnem vitam tractabilius transmittant Gell.

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

Turonēs -um, m (C., Plin., Lucan.) in Turonī -ōrum, m (C., Hirt., T., Amm.) Túron(c)i, keltsko pleme v zahodni (Lugdunski) Galiji, ki je živelo okrog današnjega Toursa (v tem imenu je še ohranjeno njihovo ime); kolekt. sg. Turonus Túronci: T. — Od tod Turonicus 3 túronski: terrae Ven.