veterānus 3 (vetus)
1. star, mnogoleten, dolgoleten, starejše starolèt, staroléten: Dig. idr., boves Varr., hostis L. prastari sovražnik, pecus, gallinae, vinea, vites Col., vina Sen. ph.
2. klas. le o vojakih: miles veteranus (naspr. tiro) Sen. ph. veterán, star vojak, doslužen vojak, izkušen vojak; nav. v pl. milites veterani ali subst. samo veterāni -ōrum, m veteráni, stari vojaki, dosluženi vojaki, izkušeni vojaki, dosluženci, veteráni. V času republike je moral Rimljan služiti vojaški rok celih 25 let, od Avgusta naprej 20 let; kdor je služil dlje, je sodil med veterane: firmissimus exercitus ex invicto genere veteranorum militum Ci., eos … veteranos, qui pro re publica arma ceperunt … hodieque rem publicam defendunt … , non teneri solum, sed etiam commodis augere debeo Ci., veterani omnes et periti belli erant L., veterani pristinae virtutis memores acriter instare T.; od tod legio veterana L., legiones veteranae C. ali exercitus veteranus Ci., L. sestavljen(a) iz veteranov (dosluženih vojakov, doslužencev); metaf.: veteranus consilio Ambr.
Zadetki iskanja
- vir, virī, gen. pl. (pesn.) tudi virûm, m (prim. skr. vīráḥ mož, umbr. viro, viero = lat. viros, got. waír = stvnem. wer = lit. výras mož)
I.
1. mož, moški (naspr. femina, mulier): Pl., Ter. idr., mulier inciderat in viros Ci., de viro factus femina O., ambiguus modo vir, modo femina O., linguā vir mulierque fave Tib., mulier coniuncta viro Lucr.
2. mož, odrasel moški (naspr. puer): littera communis mediis pueroque viroque inscripta est foliis O., neque eos (sc. pueros) prius in urbem redire, quam viri facti essent, statuit Iust., cum essem parvulus, loquebar ut parvulus … , quando autem factus sum vir, evacuavi, quae erant parvuli Vulg.
3. (zakonski) mož = soprog (naspr. uxor): Pl., H., Petr., Suet. idr., mi vir Ter., meum virum abs te exire video Ter., hic est enim vultus semper idem, quem dicitur Xanthippe praedicare solita in viro suo fuisse Ci., ea (sc. Tullia) secretis viri alieni adsuefacta sermonibus nullis verborum contumeliis parcere de viro ad fratrem, de sorore ad virum L., matura viro filia V., virque sit alterius O., vir et uxor Val. Max., Icti. zakonska (du.); vir = priležnik, ljubimec, prešuštnik, sramodejec: vir tuus Ci., si eius (ljubimec) vir Catilina revixisset Ci.; o živalih: vir gregis ipse caper V., virque paterque gregis (= caper) O. (prim.: de grege nunc tibi vir, nunc de grege natus habendus O. (Metamorph. 1, 660), viri capellarum Mart.
4. mož (glede na svoje vrline), moški, možak: Ter., Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.), Suet., Iust. idr., (sc. Marius) tulit dolorem ut vir (stanovitno, kakor mož) et ut homo maiorem fere sine causa noluit Ci., te virum praebeas Ci., si vir es O., Mart., si vos viri estis L., si quid in Flacco viri est, non feret H., siquis male vir quaerit habere virum O. nemoški, nemožak; pogosto s častilnimi atrib.: vir bonus, constans Ci., vir fortis C., sanctus S., clarus S., N., clarissimus, fortissimus, summus viri optimi Ci.; v obscenem pomenu: si vir es Ap.; kot oblastniški naziv: tres viri (tresviri), decem viri (decemviri), s partitivnim gen. triumvir(i), duumviri; gl. ustrezne besede.
5. (z izrazito poudarjalnim pomenom nam. pron. is ali ille) mož = on: auctoritas viri moverat L., hae tantae viri virtutes L.
6. (kot voj. t.t.) mož = vojak, borec, bojevnik, bojnik; v pl. tudi = možje, ljudje: dispertiti viri Pl., corpore fortissimorum virorum L., concurrunt: haeret pede pes densusque viro vir V., seque viro vir contulit V., (sc. equus) arma virumque ferens V. konjenika, armis virisque Cu.; pesn. = junak: arma virumque cano V., ubi illi viri essent L.; occ. v pl. pešci, pehota, peštvo: omnem ripam equites virique obtinentes L., rates … , in quibus equi virique traicerentur L., equis, armis, viris locupletavit Africam N., magna voce trahens equitemque virosque Sil., passim turmaeque virique Petr.; preg.: equis virisque L. ali viris equisque Ci. ali equis viris Ci. ep. „s konji in možmi na vso moč“.
7. posamezni mož, posameznik, poedinec: vir virum legit Suet. vsak si izbere (izvoli) svojega moža (pri volitvah senatorjev), nulli viri vocantur (pri vojaškem naboru) Ci., cum vir virum legisset (za soborca (vštričnika), zaščitnika v boju) L., legitque virum vir (za nasprotnika v boju) V., vir unus cum viro congrediendo (kot nasprotnikom) L.; metaf. sarkast.: nisi ut virum a viro lectum esse diceres Ci. (Pro Milone 21).
8. nasploh mož = človek: Marius rusticanus vir (človek), sed plane vir (pravi možak, pravi korenjak) Ci., vir iniustus O., arma viri, nefandi viri munimenta V., ipse viro levari vincla iubet V., vir mendax V., violenta viri vis Lucr.; v pl. možje, pogosto = ljudje: Oenotri coluere viri V., viri ambigui (= Kentavri) O., viri turpissimi S., pars Numidiae … , agro virisque opulentior S., per ora virûm Enn., haec … virûm in ora diffundit V., clangorque virûm stridorque rudentum V., mons … armenta virosque involvens secum V., flumina … pecudesque virosque … rapiunt O., vis ut nulla virûm, non ipsi excindere ferro caelicolae valeant V. —
II. meton. moškost, moštvo, možatost, moška moč, rodilna moč, rodilnost, zrelost, doraslost: membra sine viro Cat. iuventus exsecta virum Lucan. - auxiliāris -e (auxilium) pomožen, pomagljiv, pomagajoč: arma, carmen O., dea (= Lucina) O. boginja pomočnica, illum (Iovem)... frater iuvat auxiliaribus undis O., numen auxiliare Lucan.; z dat.: aera auxiliaria lunae O., oleum auxiliare lethargicis, carmen membris laxatis auxiliare Plin., auxiliaris contra aliquid vis Plin.; occ. voj.: auxiliares milites C. ali cohortes C., T. pomožne čete (zaveznikov idr.), auxiliares equites T. pomožni konjeniki, pomožna konjenica, auxiliaria stipendia mereri T. v pomožni četi služiti; subst. auxiliārēs -ium, m pomožne čete: Vell., T., Iust., externi auxiliares L., auxiliares, quibus ad pugnam non multum Crassus confidebat C.; redkeje v sg.: duce Gannasco, qui..., auxiliaris et diu meritus,... oram vastabat T. vojak v pomožnih četah.
- caligātus 3 (caliga) v škornjih, v škornje obut: caligatum venire Iuv. od glave do peta opravljen; miles c. Ulp. (Dig.) ali milites c. Suet. vojak(i) prostak(i); subst. caligātī -ōrum, m (vojaki) prostaki: Suet.
- cingō -ere, cīnxī, cīnctum
1. opasati (opasovati), prepas(ov)ati: Pl., dat teretem zonam, qua modo cincta fuit O., zonā aureā muliebriter cinctus Cu.; pogosto o orožju: (sinekdoha) ense latus cinxit O., ense latus cinctum... erat O., contentus ferro cingi latus Stat.; večinoma med.: cingi opasati se, oborožiti (oboroževati) se: Hispano cingitur gladio L. telis cingi V., cinctus ferro Cu., Suet. ali cultro venatorio Suet.; pesn. z grškim acc.: inutile ferrum (z železom) cingitur V.; abs.: cingitur ipse... in proelia Turnus V.; od tod: in alia militia cinctus Icti. drugje vpisan kot vojak; subst. cīnctī -ōrum, m sodniki v službi (naspr. discincti): Sid.; pren.: cingitur arcanis Saturnia... venenis Val. Fl. pripravlja se k...; occ.
a) oblačilo si prepas(ov)ati, podvez(ov)ati: cinctas resolvere vestes O., sinūs cingere Sil.; večinoma med.= podvez(ov)ati se: cingitur, certe expedit se Pl., cincta coniunx Dialis O., ut (latus clavus) sit paullum cinctis submissior Q., Gabino ritu (cinctu) cinctus L. (gl. cīnctus), cincta ritu Dianae O., puer alte cinctus H., cingi fluxore cinctura Suet., linteo cinctus Icti.; pesn. z grškim acc.: cinctaeque ad pectora vestes bracchia docta movent O. v obleki, visoko pod prsmi prepasani, podvezani.
b) ovi(ja)ti, (o)venčati, (o)kititi, obda(ja)ti: Val. Max., Col., Sil., muralique caput summum cinxere corona Lucr., c. aram coronis O., cincta ara cypresso O., c. tempora floribus Cat., pampino H., ramis, lauro V., myrto O., spicis Tib., cui tempora circum aurati bis sex radii fulgentia cingunt V., de tenero cingite flore caput O., cinxerat... barbara vitta comas O., lauro cinge volens, Melpomene, comam H., Gorgonis os cinctum anguibus Ci., ora Medusae Gorgonis anguineis cincta... comis O., flammis cingor V., (infantem filium) Germanicum appellavit cinxitque cunctis fortunae principalis insignibus T., anuli cingunt lacertos Mart.
2. pren. obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), obkoliti (obkoljevati), okleniti (oklepati): tellus oras maris undique cingens Lucr., collem cingit palus, colles cingunt oppidum, flumen... paene totum oppidum cingit C., oppida fossae cingebant silvae V., campum collibus cingebant silvae V., cinxerunt aethera nimbi V., mediu diem cinxerunt tenebrae Sen. tr.; v pass.: Auct. b. Afr., Cu., urbe portus ipse cingitur, insula duobus portubus cincta Ci., quod moenibus cingebatur T., (insula) cingitur tribus milibus (pasuum) Plin. meri 3000 korakov v obsegu; voj. obrambno obda(ja)ti, kriti, (za)varovati: castra vallo L., hiberna vallo pedum IX et fossā pedum XV C. utrditi, urbem moenibus V., muris urbem, oppida muris O., domos muris Val. Fl., portas aggere Stat., segetem saepibus O., moenia flammis (s stražnimi ognji) V., equitatus latera cingebat C., equites cornua cinxere L., c. ultimum agmen validā manu Cu., universas copias plaustris Front.; pren.: diligentiusque urbem religione quam ipsis moenibus cingitis Ci.; occ.
a) (o poslušalcih) obstopati koga, obsipati koga: non enim coronā consessus vester cinctus est, ut solebat Ci.
b) kot spremljevalec ali zaščitnik koga obda(ja)ti, spremljati, biti v spremstvu koga, iti s kom: Vell., Sil., Cl., regi praetor Achaeorum et unus ex purpuratis latus cingebant L. kralja sta spremljala, latera regis duo filii iuvenes cingebant L., latus sancti cingit tibi turba senatus O., cinctăque adest virgo matrum nuruumque catervā O., ne egredientes in publicum (histriones) equites Romani cingerent T.
c) pesn. kak kraj obkrožati, obiti: cycni coetu cinxere polum V. c terrā syrtim Lucan., longa per extremos pomeria fines Lucan.
č) pesn. bivati ob čem: lacum Bycen c. Val. Fl.
d) (sovražno) obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obstopiti (obstopati), zaje(ma)ti: urbem coronā ali omnibus copiis L., urbem obsidione V., ne murus quidem cingi potest C., Geticis si cingar ab armis O., c. domum undique Cu., hostium copias Front.; pren.: Sicilia undique cincta periculis Ci.
e) drevesa krog in krog (o)lupiti, da se posušijo: arbores Ulp. (Dig.), silvam Dig. - Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:
1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.
2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.
3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.
4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.
5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.
6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.
7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.
8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.
9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.
10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M. - corniculārius -iī, m (corniculum) vojak, obdarovan s častnim rožičkom in zaradi tega oproščen navadne službe ter prideljen kot pomočnik višjemu častniku, poddesetnik, podčastnik: Val. Max., Front., Suet.; tudi nekak pomočnik višjim oblastnikom, tajnik, pomočnik: Cod. Th.
- corniculum -ī, n (demin. cornū) rožič, rožiček, rožek, in to
1. rožén (ali lesen) livček: Col.
2. pl. cornicula
a) škarjasti rožički morskih žab: Plin.
b) tipalke metuljev: Plin.
3. occ.
a) častni rožič(ek), rogat okrasek na čeladi, ki ga je prejel vojak kot častno znamenje (gl. corniculārius): L., Front., Aur., corniculo merere Suet. za poddesetnika služiti.
b) pl. cornicula rogovi na čeladi, menda cornua cristae ali galeae (gl. cornū): Plin. - Cupencus -ī, m Kupenk, vojak v latinski vojski: V.; prim.: sciendum, Cupencum Sabinorum linguā sacerdotem vocari Serv.
- duplāris -e (duplus) dvojen: numerus Macr., miles d. Veg. vojak, ki dobiva za nagrado dvojni obrok hrane.
- frūmentātor -ōris, m (frūmentārī)
1. žitar, trgovec z žitom: periculum quoque ab impetu hominum ipsis frumentatoribus fuit L.
2. (kot voj. t. t.) preskrbovalec žita, živežnik = vojak, ki hodi po živež: improviso impetu Gallorum cum frumentatoribus est circumventus L., partem (copiarum) ad consectandos vagos frumentatores emisit L. - fungor, fungī, fūnctus sum, prvotno = znebiti (oprostiti), rešiti se česa, zato večinoma v zvezi z abl.; od tod
1. baviti se, ukvarjati se s čim, kaj opravljati, dopolniti, izpolniti, vršiti, izvrševati, oskrbovati, čemu zadostiti: officiis iustitiae Ci., alter officio fungitur boni senatoris Ci., amicus officio parum functus Ci. ki ni storil svoje dolžnosti, f. officio rhetoris Q., consonantium Q., barbarorum more fungi N. ravnati se po barbarskih šegah, stipendio functum esse Hirt. doslužen vojak biti, vice cotis f. H. nadomeščati brus, služiti za brus, virtute functi duces H. ki so izkazali, omni virtute functa Q., caede mariti f. O. umor izvršiti, epulis (dapibus) functi O. ko so končali pojedino, po pojedini, mandato f. O. sporočiti, novus focus accenso fungitur igne O. ima ogenj, pro somno lacrimis oculi funguntur O. namesto spanja stopajo solze v oči, f. duplici numero militum Vell. dati, directā quoque acie (bitko na planem) feliciter functi Vell., cum eo sumptu res publ. fungatur T. ker te stroške zalaga (plačuje), ea legatio gaudio fungeretur T. naj bi izrazilo veselje; poseb. posel (posle), častne službe opravljati, službovati, služiti komu: f. munere C., N., T., muneribus corporis Ci., possunt aliquando oculi non fungi suo munere Ci., f. aedilicio munere, aedilitate Ci., si quo (munere) forte fungitur Ci., f. summis honoribus N., legationibus Q., consulatu, praetura, magisterio Suet., iudicis partibus Plin. iun. Star. z acc., a klas. le v gerundivnem skladu: f. munus Pl., munera Luc., militare munus fungens N., f. suprema … munera T., senatoria munera Suet., officium Kom., hominum officia T., sine me fungi fortunas meas Pl., in omni munere fungendo Ci., militia fungenda L.; pt. pf. s pass. pomenom: nondum functo monumento Paul. (Dig.), ministeria perperam functa Tert. Abs.: fungi sine corpore nulla potest res Lucr. delati in trpeti, f. cum corpore Lucr., f. pro fultura Col. služiti za … , ex more Aus., sepulcrum functum Icti. ki je v njem že mrtvec ležal.
2. kaj doseči, — dobiti, deležen biti česa: ter aevo functus (Nestor) H. ki je učakal (doživel) tri rodove, simulacra functa sepulcris O. ki so dobile pogreb; occ.
a) kaj pretrpeti, prebiti, prestati, dovršiti: f. laboribus H., periculis Iust., morte O., Vell. ali fato O., Val. Max., Q., Suet. ali vitā Gell., Icti., Lact. umreti, functus morte O. mrtvec, functo longissima statione mortali Vell.; z acc.: mala multa animus contage fungitur eius Lucr., neque ab ictu fungitur hilum Lucr. in ne trpi nič od udarca, in se nič ne (z)meni za udarec, f. diem Iust.; abs. pt. pf. fūnctī -ōrum, m = defuncti umrli, rajni(ki): Sen. tr., Stat., Aus.
b) s pass. pomenom = ceniti se, vrednost imeti, veljati: pretia rerum … communiter funguntur, ait pretia rerum communiter fungi Paul. (Dig.). — Act. soobl. fungō -ere: Luc. - glōriōsus 3, adv.-ē (glōria)
I. slaven, slovit, preslaven, sloveč, slave vreden: mors CI., illa fuga, nobis gloriosa CI., clarorum hominum facta gl. CI., bene de re publ. mereri gloriosum est CI., quae si in privatis gloriosa sunt, multo magis commemorabuntur in regibus CI., gloriosius alicui CI., gloriosissimum factum CI., nostri populi honores fuerunt rari et gloriosi N., gl. princeps, gloriosissimae victoriae SUET., dies gloriosissimus T., qui res magnas manu saepe gessit gloriose NAEV. FR., gloriose triumphare CI. EP., reliqua gloriosius retinebat S. AP. GELL., quod per ipsos confici potuit, gloriosissime ... confecerunt CI. EP. –
II.
1. slavohlepen, častihlepen, častilakomen, visoko leteč, visoko segajoč, za visokim težeč: qui ... gloriae cupidos gloriosi reprehendunt CI., militis spiritus gl. VAL. MAX., gl. animus SUET.
2. (v slabem pomenu) bahav, samohvalen, širokousten, napihnjen, napuhnjen: miles PL., milites glor. CI., glor. philosophia, ostentatio civitatis CI., nihil enim umquam neque insolens neque gloriosum ex ore eius exiit N., pavo, gloriosum animal PLIN., epistulae glor. PLIN. IUN., gloriose amiciri, proloqui PL., ex ordiri, mentiri gloriose CI., gloriosius de re praedicare CI.; Miles gloriosus Bahavi vojščak, Vojak bahač (širokoustnež), naslov Plavtove komedije: PL., imitari militem gloriosum CI. - gravō -āre -āvī -ātum (gravis)
I. intr. težiti: daemones a caelo deorsum gravant MIN. težijo ... navzdol = otežujejo pogled na nebo. –
II. trans.
1. težiti, obtežiti (obteževati), obložiti (oblagati), obremeniti (obremenjevati): furtivum gravabat membra onus (= telesni sad) O., ne ... unda gravet pennas O. da ne obteži, poma gravantia ramos O., praefectum castrorum sarcinis gravant T., Actora magno ense gravat Caponeus STAT., v pass.: crescunt ipsae (arbores) fetuque gravantur LUCR., nodis gravatum robur V. grčava (grčasta) gorjača, težka gorjača, caput gravatum O. povešena; pren.: non est ingenii cymba gravanda tui PR.
2. metaf.
a) otežiti, poslabšati, povečati: mala alicuius O., tu fortunam parce gravare meam O., gr. invidiam matris T., iniusto fenore gravatum aes alienum T. dolg, ki je ... postal še bolj težeč, ne obsidio ipsā multitudine gravaretur officium, quod me gravat H., IUST.
b) koga nadlegovati, stiskati, tlačiti, treti, zatirati: nec me labor iste gravabit V. da ne postane hujša, gr. caput PLIN. in (o podnebju) L., gravat invitum nova vis O., gravari iniuriis militum L. Pogosto pt. pf. gravātus aliquā re: gravatus vulneribus L. ves ranast, ves v ranah, telis gravatus CU. obsut s ..., oculi morte gravati O. na katere je legla smrt, choreis somnoque gravati V. trudni od rajanja in zaspani, gravati omnes vino somnoque L. pijani in zaspani, gravatus cibo vinoque L. poln jedi in vina, poln jedače in pijače, gravata ebrietate mens CU. omegljena zavest, gravati longinquā militiā IUST. utrujeni. – Kot dep. med. gravor -ārī -ātus sum
1. intr. obteženega, nadlegovanega se čutiti, ne(je)voljen biti, krčiti (= braniti) se, obotavljati se, okolišiti, izmikati se: cupiam, ne gravetur PL., ne gravare TER., primo gravari coepit, quod ... CI., non gravarer, si ... CI., ille non gravatus „Primum“, inquit ... VARR. brez okolišenja; z abl..: militiā gravari L. nerad biti vojak (komu se ne ljubi služiti vojaščine, mu ne diši vojaščina); z de: de nuptiis non gravari DON.; z inf. krčiti se = braniti se: ne graveris exaedificare id opus CI., gravati sunt prodire in campum Martium CI., ut in colloquium venire gravaretur C., legatus ire Fabio Gurgiti filio gravatus non est VAL. MAX.
2. pesn. in poklas. tudi trans. v pomenu nerad kaj prevzeti, – prenesti, – storiti, koga (česa) ne marati, komu kaj preseda ali mrzi, komu je kaj zoprno: Pegasus terrenum equitem gravatus H. nerad nosi, illum acerbum et sanguinarium necesse est graventur stipatores sui SEN. PH., gr. aspectum civium T. nerad se da državljanom videti, spem ac metum iuxta gr. T., gr. dominum PLIN. IUN., matrem, ampla praetoria SUET.; z dvojnim acc.: gr. aliquem fratrem (kot brata) SEN. RH. – Od tod
1. adv. pt. pr. gravanter nerad, z ne(je)voljo: CASS., reguli Gallorum ... haud gr. ad Poenum venerunt L.
2. adv. pt. pf. gravātē težko, nerad: gr. alicui dare veniam PL., gr. ille primo CI. on je sprva okolišil (= se je izmikal), manus ... ad saviandum gravatius porrigere FRONT.; pogosto litota: haud ali non gravate CI. ne nerad, prav rad. - gregārius 3 (grex)
1. k čredi spadajoč: pastor COL. = subst. gregārius -iī, m: AP. črednik, pastir (črede).
2. metaf.
a) prost = preprost: gr. miles CU., T., IUST. navaden vojak, prostak, v pl.: gregarii milites CI., S.; gregarius eques T. prostak pri konjenikih, konjenik prostak, gr. militia IUST. služba navadnega vojaka, služba prostaka.
b) preprost = slab: poëta SID. - Hermīnius 3 Hermínij(ev), ime rim. rodu iz Etrurije, poseb.
1. T. Herminius Aquilīnus Tit Herminij Akvilin, ki je Horaciju Koklesu pomagal braniti tiberski most in se je tudi še pozneje proslavil v boju s Porseno. L. 506 konzul; l. 496 se je kot legat v bitki ob jezeru Regilu junaško bojeval proti Latinom, ubil njihovega vojskovodjo Mamilija, a potem tudi sam v boju padel: L.
2. Lar Herminius Lar Herminij, konzul l. 448: L.
3. nek rim. vojak: Sil. - Īphis -is, m in -idis f, acc. -in (Ἶφις), ljubkovalna oblika za (Ἰφίνοος) Ífid, moško ime:
1. mladenič na Cipru: O.
2. Ligdova hči s Krete, ki je bila vzgojena kot deček in pozneje spremenjena v moškega: O.
3. oče Evadne, ki se zato imenuje Īphias -adis, f (Ἰφιάς) Ifíada (= Ifidova hči): O.
4. neki Argonavt: Val. Fl.
5. neki vojak: Stat. - Labīcus -ī, m Labík, rim. vojak: Sil.
- Licinius 3 Licínij(ev), ime plebejskega rim. plemena, ki se je priselilo iz Etrurije, z rodbinami: Calvi, Crassi, Luculli, Macri, Murenae, Nervae, Sacerdotes, Vari. Najznamenitejši so:
1. C. Licinius Gaj Licinij, tr. pl. z Lucijem Albinom l. 493: L.
2. P. Licinius Calvus Esquilinus Publij Licinij Kalv (Plešec) Eskvilin, prvi plebejski vojaški tribun s konzulsko oblastjo l. 400: L.
3. sin prejšnjega, P. Licinius Calvus, je l. 396 opravljal isto službo kakor njegov oče: L.
4. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon, l. 378 vojaški tribun, l. 368 prvi plebejski magister equitum (pod diktatorjem Manlijem): L.
5. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon je l. 376 z Lucijem Sestijem sprožil znane tri leges Liciniae Sestiae, s katerimi je hotel izboljšati socialni položaj plebejcev, ki so trpeli hude pritiske, in jim priboriti politično enakopravnost, kar se mu je po 10 letih prizadevanj tudi posrečilo, konz. l. 364 in 361: Varr., L., Vell.
6. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives (Bogataš), l. 212 pontifex maximus; slovel je po svojem izrednem poznavanju prava in po prirejanju sijajnih iger. L. 211 je bil edil, l. 210 cenzor, l. 205 konz., kot prokonzul se je l. 204 slavno vojskoval s Hanibalom pri Krotonu, umrl je l. 183: Ci., L.
7. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten državnik in govornik, roj. l. 140, umrl l. 91: Ci., Plin., Q., T.
8. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives, konz. l. 97, cenzor l. 89; ker ga je Marij izobčil, je l. 87 naredil samomor: Ci.
9. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Dives, najmlajši sin prejšnjega, roj. l. 114, Sulov pristaš, zmagovalec v vojni proti sužnjem na čelu s Spartakom, konz. s Pompejem l. 70, je l. 60 sklenil s Cezarjem in Pompejem prvi triumvirat, padel v vojni s Parti pri Karah (Carrhae) 8. junija l. 53. Bil je duhovit in izobražen mož, slovel je po pregovornem bogastvu in razsipnosti, a tudi kot zloglasen lakomnež: Ci., C., O., Val. Max., Fl., Ap., Iust.
10. P. Licinius Lucullus Publij Licinij Lukul, tr. pl. l. 110: S.
11. L. Licinius Lucullus Ponticus Lucij Licinij Lukul Pontski, izvrsten poveljnik v vojni zoper zaveznike, konz. l. 74, zmagovalec v vojni zoper Mitridata in Tigrana (l. 73—66), Pompejev pristaš; umrl je v blaznosti l. 56: Ci., N., S. fr., H., Vell., Suet., T., Iust., Aur.; iz Azije je v Evropo prinesel češnjo: Plin.
12. L. Licinius Murēna Lucij Licinij Murena, odličen vojak, Lukulov legat v vojni proti Mitridatu, pretor l. 65; kot consul designatus l. 63 je bil tožen de ambitu in oproščen. Njegovi zagovorniki v tej pravdi so bili Cicero, Hortenzij in Kras: Ci.
13. L. Licinius Varro Murēna Lucij Licinij Varon Murena, posinovljenec Marka Terencija Varona, Mecenatov svak, Ciceronov in Horacijev prijatelj, mož nemirnega značaja, ki je v državljanski vojni izgubil svoje imetje, konz. l. 23; ker je sodeloval v zaroti Fanija Cepiona, ga je dal cesar Avgust l. 22 obglaviti: Ci. ep., H.
14. A. Licinius Archiās, gl. Archiās.
15. A. Licinius Caecīna, gl. Caecīna.
16. C. Licinius Macer, gl. Macer.
17. Licinia -ae, f Licínija
a) neka vestalka: Ci.
b) ime hčera govornika Lucija Licinija Krasa, obe dobri govornici: Ci. Kot adj. = Licínijev: lex Varr., Ci., L. idr. — Od tod adj. Liciniānus 3 Licínijev: Ca., Col.; subst. Liciniānī -ōrum, m Licinijáni, potomci Katona starejšega in njegove prve soproge Licinije: Plin. - mercēs1 -ēdis, f (merx)
1. plača, plačilo, mezda, dnina, nagrada, cena: O., Suet., Aug., operae Ci., diurna H. dnina, conducere aliquem mercede Ci., N., mercedem solvere Iuv., manuum mercede inopiam tolerare S. z zaslužkom svojih rok, melius habent mercede delinquere quam gratis recte facere S. fr.; metaf.: non aliā bibam mercede H. pod nobenim pogojem, virtus non aliam mercedem laborum desiderat Ci., sine mercede Ph. zastonj; preg.: unā mercede duas res assequi Ci. z enim mahom dvoje doseči, „dve muhi ubiti na en mah“; pogosto v slabem pomenu plačilo (za kak užitek), grešen (umazan) denar: proditionis T., Cu., lingua astricta mercede Ci., pretio atque mercede minuisti maiestatem rei publicae Ci., magna mercede pacisci cum aliquo L., priusquam infanda merces perficeretur L. zla (strahotna) kupnina; poseb. vojaška plača, vojaška mezda: Germanos mercede arcessere C. Germane najeti za mezdnike, vzeti za najemniške vojake. milites mercede conducere L. mezdnike najeti, pedites mercede conducti Cu. pešci mezdniki, mercede militare L., Cu. služiti kot mezdnik, biti najemniški vojak, mercede militare apud aliquem L. pri kom, komu.
2. occ. učiteljska plača, nagrada, učnina, honorar: duplices mercedes exigere ab iis Q., non umquam de mercedibus pacisci Suet., pueros grandi mercede docere Aus., qui te tantā mercede quantam iam proferam nihil sapere doceat Ci., merces rhetori est data Ci.
3. metaf. (evfem.)
a) plačilo = kazen: temeritatis, spreti numinis L.
b) cena, za katero si mora kdo „kupiti pamet“ = škoda, okvara: hac mercede suorum coëant V. za to ceno = svojcem v škodo, nesrečo, istuc non sine magnā mercede contingit Ci. tisto mora človek drago plačati.
4. dohodki od hiš, zemljišč, denarja idr., najemnina, stanarina, zakupnina, obresti: praediorum, insularum Ci., mercedes habitationum annuas conditoribus donare C. najemnino, publicanos tertiā mercedum parte relevare Suet. 1/3 zakupnine, quinas hic capiti (iz glavnice) mercedes exsecat H. odira peterne obresti (= 5% na mesec); evfem.: magnā res tuas mercede colui Sen. ph. plačal sem veliko zakupnino in se okoristil s tvojim posestvom.
Opomba: Nom. sg. mercis It., acc. sg. mercem: Cl.