Franja

Archemorus -ī, m (Ἀρχέμορος) Arhemor, s pravim imenom Ofelt (Opheltēs), sin nemejskega kralja Likurga; usmrtil ga je zmaj, ker ga je pestunja Hizipila pustila samega, ko je hotela „sedmerici“, ki je šla nad Tebe, pokazati vrelec. Sedmerica mu je dala ime Ἀρχέμορος, „prednik v usodi“, ter njemu na čast ustanovila nemejske igre: Tert., Aus.; to ime je dobil tudi vrelec ali reka Largija (Largia), ki jo je Hizipila pokazala sedmerici: Stat.

Arī̆a¹ -ae, f (Ἀρία ali Ἀρεία) Arija, Areja, najpomembnejša med vzhodnimi pokrajinami perz. kraljestva: Mel., Amm.; čez njo teče reka Arī̆us -ī̆ī, m (Ἄριος, Ἄρειος) Arij, Arej ali Arī̆ās -ae, m Arija: Plin., Amm. — Od tod Arī̆i -ōrum, m (Ἄριοι, Ἄρειοι) Arijci, Arejci, preb. arijske pokrajine: Cu., Plin.

Arnus -ī, m Aren (zdaj Arno), najpomembnejša reka v Etruriji: L., Plin., T. Od tod adj. Arniēnsis -e poarnski: tribus Ci., L.

Arsaniās -ae, m Arzanija,

1. Evfratov rokav južno od Arzamozate: Plin.

2. reka v Armeniji, ki se izliva v Evfrat: Plin., T.

Ārsia -ae, f Arzija, mejna reka med gornjo Italijo in Ilirijo: Plin., Fl.; Arzija, mesto ob tej reki: Plin.

Artātus -ī, m Artat, reka v Iliriji: L.

Āsōpus (Āsopos) -ī, m (Ἀσωπός) Azop,

1. reka v tesalski Ftiotidi: L.

2. reka v južni Beotiji in severovzhodni Atiki: Stat.

3. rečni bog, Oceanov in Tetijin (Tethys) sin, Evadnin, Evbejin in Eginin (ki je Jupitru rodila Eaka) oče: O. Od tod patronim
a) Āsōpiadēs -ae, m (Ἀσωπιάδης) Azopiad, Azopov potomec = Eak (Aeacus): O.
b) Āsōpis -idis (-idos), acc. -ida, f (Ἀσωπίς) Azopida, Azopova hči = Egina ali Evadna: O.; Āsōpis Azopida (po Azopovi hčeri Evbeji), tudi ime evbejskega otoka in pokrajine Fliazije: Plin.; adj. Āsōpis ripa Stat. azopsko = beotsko obrežje.

3. frigijska reka: Plin.

Astura -ae, m (Ἄστυρα) Astura,

1. lacijska reka, ki se izliva v Tirensko morje (zdaj Astura) z istoim. otokom in mestecem (Astura, fem.), blizu katerega je imel Ci. vaško posestvo: Ci. ep., L., Plin.

2. Durijev (Durius, zdaj Duero) pritok v tarakonski Hispaniji: Fl.

Atax -acis, m Atak, vzpetina in vas v Narbonski Galiji; kot reka (zdaj Aude): Lucan., Mel., Plin., Sid.; kot vas: Hier. Od tod adj. Atacīnus 3 ataški, iz Ataka; kot priimek epskega pesnika Publija Terencija Varona (roj. v ataški vasi l.82, umrl l.37); subst. Atacīnus -ī, m Ataški, Atačan: H., Q.; pl. Atacīnī -ōrum, m Poatakovci, preb. ob ataški reki ali Atačani, ataški preb.: colonia Atacinorum (zdaj Narbonne): Mel.

Aternus -ī, m Ateren, samnijska reka (zdaj Pescara): Varr., Mel., Plin. Od tod Aternum -ī, n Ateren, samnijsko mesto ob imenovani reki: L. Od tod adj. Aternēnsis -e aternski: Front.

Athesis (Atesis), acc. -im, abl. -ī, m Atezis ali Ateza, recijska reka (zdaj Adige, sl. Adiža, nem. Etsch): V., L. epit., Plin. idr.

Athyrās -ae, m Atira, traška reka: Mel., Plin.

Ātrax -acis,

1. m Atrak, etolska reka: Plin. Od tod subst. Ātracēs -um, m Poatrakovci, preb. ob Atraku: Plin.

2. f Atrak, mesto v tesalski pokrajini Hestieotidi: L., Plin., od tod
a) ethnicon (oblikovan kakor patronim) α) Ātracidēs -ae, m pesn. = Tesalec: O. (= Caeneus). β) Ātracis -idis, f. pesn. = Tesalka (= Hippodamia): O.
b) adj. Ātracius 3 atraški, pesn. = tesalski: ars Stat. čarodejna umetnost, s katero so se prav poseb. ukvarjali Tesalci, venenum Val. Fl., virgo (= Atracis) Val. Fl.

Atū̆rus ( Aturrus) -ī, m Atur (zdaj Adour), reka v Akvitaniji: Lucan., Aus. Od tod adj. Atūr(r)icus 3 aturski: piscis Sid.

Aufidus -ī, m Avfid (zdaj Ofanto), glavna apulska reka, v začetku hudournik, ki pa pozneje teče počasneje: L., V., Mel., Plin., acer, violens, longe sonans H.; kot adj. Aufidus 3 Avfidov: stagna Aufida Sil.

Avēns -entis, m Avent, reka na Sabinskem: Varr. ap. Serv.

Avō -ōnis, m Avon, reka v Hispaniji: Mel.

Avona -ae, m Avona, britanska reka (zdaj Avon): T.

Axiacēs -ae, m Aksijak, reka v sarmatski deželi: Mel.

Axius² -iī, m (Ἄξιος) Aksij, glavna mak. reka (zdaj Vardar): L., Mel., Plin.