Franja

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

scēnopēgia -ae, f (izpos. σκηνοπηγία) judovski šotorski praznik: VULG.

Septi-montium -iī, n (septem in mōns)

1. Sedmerogríčje, kraj, kjer je pozneje stal Rim, področje sedm(er)ih gričev, Septimóntij: VARR., FEST., SERV.

2. praznik sedmerih gričev, sedmerogrični praznik, ki so ga v Rimu obhajali meseca decembra v spomin na privzetje sedmerih gričev v krog mesta: VARR., TERT., FEST., P. F. Od tod adj. Septimontiālis -e k sedmerogričnemu prazniku sodeč, ob sedmerogričnem prazniku potekajoč (se vršeč): sacrum SUET., satio fabae COL.

sparteolus -ī, m (demin. sparteus) požarni praznik, sparteolus imenovan po vrveh, narejenih iz bodalice (spartum), ki so jih uporabljali pri požarih: Tert.

struppeāria (stroppeāria) -ōrum, n (struppus) strupeárije = venčni praznik: itaque apud Faliscos † idem † festum esse, qui vocetur Struppearia, quia coronati ambulent; et a Tusculanis, quod in pulvinari imponatur Castoris, struppum vocari Fest.

supplicātiō -ōnis, f (supplicāre)

1.
a) javno (= v imenu države prirejeno) bogoslužno opravilo, klicanje in čaščenje bogov z molitvami in žrtvovanjem zaradi česa ali zaradi odvrnitve kake nesreče = spokorna molitev, spokorna slovesnost, spokorni praznik (svétek), spokorni (molitveni) dan, dan molitve (pokore), ali
b) v zahvalo zaradi kakega srečnega dogodka, torej zahvalna molitev, zahvalna slovesnost, (molitev) zahvalnica, zahvalni praznik (svétek), zahvalni dan, dan zahvale; trajanje slovesnosti se izraža z gen. ali acc. extensionis, tudi s praep. in (z acc.) ali per: in Crustumino diem unum in ipso loco (sc. prodigii) supplicatio fuit L., supplicatio quoque earum religionum causā fuit L., eius belli causā supplicatio per urbem habita L., unum diem Aesculapio supplicatio habita est L., eo anno prodigia multa fuerunt, quorum averruncandorum causā supplicationes in biduum senatus decrevit L., supplicatio triduum pro collegio decemvirorum imperata fuit … , quod luce inter horam tertiam ferme et quartam tenebrae obortae fuerant L.; ad omnia pulvinaria supplicatio decreta est Ci., supplicatio dis immortalibus pro singulari eorum merito meo nomine (zaradi mene) decreta est Ci., cui uni togato (sc. senatus) supplicationem decreverit Ci., decernere supplicationes mortuo Ci., in quatriduum supplicationes decernere L., decernere eo nomine (zaradi tega, zato) supplicationes T., ob recitationem supplicationem decernere Suet., M. Cornutus, praetor urbanus, supplicationes per dies quinquaginta ad omnia pulvinaria constituat Ci., ut parentalia cum supplicationibus miscerentur Ci., supplicatio omnibus diis (pri vseh bogovih), quorum pulvinaria Romae essent, indicta est L., quid in gratulationibus supplicationibusque nisi excellentiorem ornatum adiciunt? L. pri zahvalah in molitvenih slovesnostih; pogosto = zahvalna slovesnost pred zmagoslavjem: Ca. in Ci. ep., quo consule referente primum decem dierum est supplicatio decreta Cu., Pompeio … confecto Mithridatico bello, et cuius sententia primum duplicata est supplicatio consularis (mihi enim estis adsensi, cum eiusdem Pompei litteris recitatis confectis omnibus … bellis supplicationem dierum decem decrevistis) Ci., ob easque res ex litteris Caesaris dies quindecim supplicatio decreta est C., his rebus gestis ex litteris Caesaris dierum XX supplicatio a senatu decreta est C., his litteris cognitis Romae dierum XX supplicatio redditur (se je obhajala) C., prospere decedentibus rebus … plurimum quam quisquam umquam dierum supplicationes impetravit Suet.

2. ponižna podaja, brezpogojna vdaja: supplex supplicatio Amm.

vīcennālis -e (vīcennium) dvajsetleten; subst. vīcennālia -ium, n vicenálije = dvajsetletnica, obhajana v spomin dvajsetletnega vladarstva kakega cesarja, praznik ob dvajsetletnici vladarstva: Lact.

vīnālis -e (vīnum) vinski: fortitudo vinalis (= vini) Mart. Od tod subst. Vīnālia -ium, n vinálije, vinski praznik, ki so ga obhajali a) 22. aprila ob pokušnji novega vina kot Vinalia urbana na čast Jupitru, in b) 19. avgusta ob trgatvi kot Vinalia rustica na čast Veneri: Varr., Ci., O., Plin., Fest.

Opomba: Heterocl. gen. tudi Vinaliorum: Masurius ap. Macr.

vīndēmiālis -e (vīndēmia) trgatven: fructus Macr.; subst. vīndēmiālia -ium, n trgatveni praznik, trgatveno praznovanje, praznik trgatve: Aug.

Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F. —Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.

Anna -ae, f Ana,

1. semit. žensko ime, posebno Belova hči, Didonina sestra: V., O., Sil.

2. Anna (iz annus; po drugih otroška beseda an[n]a = starka, prim. anus) Perenna (-ae) Ana Perena, staroitalska letna ali mesečna boginja; njen praznik (pomladansko slavnost) so obhajali na marčeve ide: O., Macr. Pozneje so jo poistovetili s prejšnjo.

Armilūstrum -ī, n (arma in lūstrum) trg očiščevanja in posvečevanja orožja v 13. rim. okraju na zahodnem delu Aventina, kjer so vsako leto 19. X. obhajali praznik očiščevanja ali posvečevanja orožja (armilūstrium) s spravno daritvijo: Varr., L.

Bona dea, pesn. Bona dīva Dobra boginja, staroitalska boginja rodovitnosti in rasti, katero so rim. ženske častile kot zaščitnico čistosti. Njen praznik so obhajale dvakrat v letu: 1. maja, zlasti pa v začetku decembra, ko so v hiši najvišjega oblastnika v navzočnosti Vestalk boginjo prosile za blaginjo in srečo rim. ljudstva; moškim nedostopni kraj, kjer so obhajale to bogoslužje, se je imenoval opertum: Ci., Iuv. idr., sacrae Bonae maribus non adeunda deae Tib., fugat e templis oculos Bona diva virorum O., Bonae in aede deae O.

Calendae (calendae) in Kalendae (kalendae) -ārum, f (sc. dies), večinoma okr. CAL. ali KAL. (calāre, star. *calēre = καλεῖν izklic[ev]ati, Calendae torej „izklicni dnevi“; ob kalendah se je namreč izklicevalo, ali pridejo Nonae na 5. ali 7. dan tistega meseca)

1. prvi dan (vsakega) meseca, kalende: primi dies mensium nominati Kalendae ab eo, quod his diebus calantur eius mensis Nonae a pontificibus, quintanae an septimanae sint futurae Varr., Ausoniae Kalendae O., omnem redegit Idibus pecuniam, quaerit Calendis ponere H., Calendae intercalariae L. prvi dan v prestopnem mesecu. Večinoma v zvezi z imenom meseca: Cal. Feb. (= Calendis Februariis) Ci. prvega februarja, usque ad pridie Cal. Sept. (= Calendas Septembres) Ci. do zadnjega avgusta, Cal. Sextae O. prvi dan šestega meseca (= junija), Kal. Martiae Suet., Dig. ali Martiae Cal. H. (Martiae Kal. Mart.) ali Kal. Martis O. prvi marec, tudi femineae Kalendae Iuv. ali samo Calendae Pl. (Mil. glorios. 691); tega dne so rim. žene obhajale praznik „matronalia“ na čast Junoni, ki so ji žrtvovale in jo prosile za zakonsko srečo; Cal. Ianuariae (Februariae...) primae ali proximae Ca., Ulp. (Dig.) prihodnji prvi dan meseca; prvega dne v mesecu je bilo namreč treba odplačati dolgove in obresti dolgov, od tod tristes Calendae H., celeres Kalendae O. Preg.: ad Kalendas Graecas solvere Augustus ap. Suet. = „plačati o svetem nikoli“ = nikdar, kajti Grki v svojem mesecu niso imeli kalend.

2. met. mesec: nec totidem veteres, quot nunc, habuere Kalendas O., centesimis calendis Paul. (Dig.).

Caprōtina -ae, f Kaprotina, Junonin pridevek (Iuno Caprōtina); njej na čast so obhajali praznik Nōnae Caprōtinae Kaprotinske none = sedmega julija: Varr., Aus., Macr.

Cardea (Carda) -ae, f (cardō) Kardea, Karda, boginja vratnih tečajev in zato varuhinja hiše in družine; njen praznik so obhajali 1. VI.: Tert., Cypr., Aug.; O. (Fast. VI, 101 in nasl.) jo zamenjuje z boginjo Karno (Carna).

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.

celeber -bris -e, pozneje celebris -e

1. zelo obiskovan, poln življenja, živahen, obljuden: Ca., Corn., N., T. idr., cuius monumentum celeberrimum in foro, desertissimum in litore Dyrrhachino relictum est Ci., c. forum Ci., circus, lucus O., oppidum Ci., Antiochiae, celebri quondam urbe Ci., portus Caietae celeberrimus Ci., celebre et frequens emporium L.; pesn. pren.: celeberrima fontibus Ide O. bogata studencev, Dianae celebris die H. na dan, ko se gre v Dianino svetišče = na Dianin praznik, celeberrimi colles Front.

2. met.
a) od zbrane množice slavljen, praznovan = prazničen, svečan, slavnosten, slovesen: cum diem festum de fastis sustulissent celeberrimum et sanctissimum Ci., Syracusani festos dies agunt celeberrimo virorum mulierumque conventu Ci., celeberrima populi gratulatio Ci., funus fit regium, magis amore civium et caritate quam curā suorum celebre L., convivium c. T. sijajna.
b) mnogo imenovan, slavljen, poveličevan, poznan: celebre est apud nos imperium tuum Pl., res tota Siciliā celeberrima atque notissima Ci., celebre nomen L. pogosto imenovano, fama inter barbaros c. est L. povsod med barbari je razširjena govorica, duces c. Vell.; s sup.: minus celeber auditu Cu. ne pogosto omenjan; occ. znan, na glasu, slaven, sloveč: Vell., viri urbium excidio celeberrimi L., gentis Aquitanae celeber Messala triumphis Tib., Palaemon grammatica arte celeber Plin., magicae artis magis professione quam scientia celeber Cu., Arminius Graecorum annalibus ignotus, Romanis haud perinde celebris T.; z inf.: Catane generasse pios quondam celeberrima fratres Sil.; abs.: Sibylla Erythraea inter ceteras celebrior... habetur Lact.
c) pogost, pogosto rabljen, ponavljajoč se, pogosto se kje nahajajoč: celebri gradu Acc. ap. Non., vox tamen illa fuit celeberrima O. ponovil je večkrat... besedo, celeberrima verba loquentur O. v izobilju, verba celebriora Gell., celebri usu Cu. kakor je običajno, lapis celeber trans maria et quondam in Campania Plin. — Adv. celeberiter pogosto, često: c. nominatus Aug.

Opomba: Celebris kot masc.: Corn., Mel., T., Gell., Ap.; abl. sg. fem. po 1. sklanjatvi: in acie celebrā Pac. fr.

compitālis -e (compitum) na razpotje nanašajoč se, razpoten, razkrižen: Lares Varr., Suet. na razpotjih stoječi. Večinoma subst. Compitālia (compitālia) -ium in -iōrum, n (sc. sacra) kompitalije, praznik larov, ki so ga vsako leto obhajali na razpotjih kmalu po saturnalijah na dan, ki ga je določil pretor: Ca., Plin. idr., compitalia dies attributus Laribus Varr., cum in Kalendas Ianuarias compitaliorum dies incidisset Ci.

Cōnsus -ī (prvotno menda Cōnsus -ūs, prim. Cōnsuālia), m (= conditus: condere, prim. abscōnsus = absconditus) Konz, Skrivni, Tajni, starorimsko (bržkone podzemeljsko, poljsko) božanstvo. Njemu posvečeni praznik se je imenoval Cōnsuālia -ium, n (sc. sacra) konzualije, obhajali so ga dne 21. VIII. in 15. XII. z dirkami s konji in mezgi: Varr., L., O., Aur.; L. (I, 9, 6) ga zato izenačuje s konjskim Neptunom (Neptunus equester). Pozneje so ga, izvajajoč (po ljudski etimologiji) njegovo ime iz conso = consulo imeli za boga dobrih nasvetov: Aug., Serv., Consus consilio, Mars duello, Lares comitio potentes Tert., salutaria et fida consilia nostris suggerit cogitationibus Consus Arn., Consualia ludi dicebantur, quos in honorem Consi faciebant, quem deum consilii putabant P. F.