Franja

Genētae -ārum, m Genéti, pleme v Aziji: PLIN. Od tod adj. Genētaeus 3 genetski: Iuppiter VAL. FL.

Germiniī -ōrum, m Germínijci, pleme v severnem Epiru: C.

Getae -ārum, m (Γέται) Geti, bojevito traško pleme, s svojimi sosedi Daki sorodno ali celo istovetno, ki je sprva bivalo ob Hemu (= Balkan) na obeh straneh reke Istra (= Donava); makedonski kralji so ga potisnili na severno stran reke. Pod Decebalom so bili Geti mogočen narod, vendar jih je rim. cesar Trajan l. 106 po Kr. popolnoma premagal: CI. EP., V., H., O., SEN. TR., MEL., PLIN. Sg. Geta -ae: AUS., VEN., ali Getēs -ae, abl. -ā, m (ὁ Γέτης): O., LUCAN., STAT., SID. Get, večinoma kolekt. Geta Get(a) kot suženjsko ime: KOM.; kot rim. priimek, npr. C. Licinius Geta Gaj Licinij Get(a), konz. l. 116, cenzor l. 108: CI.; apoz.: poëta Getes O. ali Getes Hebrus SEN. TR. getski. – Od tod

1. adj. Geticus 3, adv. -ē, getski, pesn. = traški: arma, sermo, gens O., lyra STAT. = Orfejeva, Getice loqui O.

2. subst. Getis -tidis, f Getka, getska žena: SID.

Gothī -ōrum, m (Γόϑαι) Góti, pleme v severni Germaniji: AUS., AMM. Od tod

1. subst. Gothia -ae, f Gótija, dežela Gotov: AMM.

2. adj. Gothicus 3 gotski; kot priimek Gothicus -ī, m Gotski = zmagovalec nad Goti, premagalec Gotov: VOP.

Gothōnēs (Gotōnēs) -um, m Gotóni, germansko pleme ob spodnji Visli v Tacitovem času: T.

Grāiocelī (pisano tudi Garocelī) -ōrum, m Grajókeli (Garókeli), galsko pleme v Grajskih Alpah ob Ciniziju (Mont Cenis); njihovo glavno mesto je bil Ocelum Ocel: C.

Groviī -ōrum, m Gróvijci, pleme v Tarakonski Hispaniji: MEL.

Grudiī -ōrum, m Grúdijci, pleme v Belgijski Galiji: C.

habilis -e (habēre)

I. ki se lahko v roke vzame, v rokah ima ali drži, ročen, priročen, gibčen, gibek, prožen, gibljiv: arma Ci., arcus, ensis V., galea V. lahka, gladius brevitate (zaradi kratkosti) h. L., h. currus O. ki se z lahkoto premika, h. papillae O. ki polnijo roko, navis velis h. T. lahko jadrajoča; o osebah: natam habilem circumligat hastae V. lahko, (puellam) dic habilem, quaecumque brevis O., haec habilis brevitate suā est O.; enalaga: habilis membris venit vigor (= habilibus membris venit vigor) V. gibčnim udom.

II. metaf. primeren, pripraven, ustrezen, spreten, sposoben, zmožen, goden, dober, uren, živahen, čvrst, čil:

1. (fizično)
a) o stvareh ali pojmih: corpus minus h. Vell. hiravo, iuventa T. godna za možitev; z dat.: figura corporis habilis et apta ingenio humano Ci., aetas feturae h. V. sposobna za pleme, vites pinguibus terris habiles V., postquam habilis lateri clipeus loricaque tergo est V. je ustrezno nadet, aetas bello h. O.; z dat. gerundii ali gerundivi: rubens (ferrum) non est habile tundendo Plin. se ne da dobro kovati, nidi (hirundinum) occultandis habiles pullis Plin.; z ad: calceus habilis et aptus ad pedem Ci., gladius ad propiorem h. pugnam L., h. ad terga pharetra Val. Fl., ad usum h. (ferrum) T., loca habilia ad plantandum Amm.; z in z acc.: naves habiles in omnia (za vse), quae usus posceret Fl.
b) o osebah z dat.: gens equis tantum habilis L. le za ježo sposoben, h. armis Vell. sposoben za orožje, exercitus h. gubernaculo Vell. ki se mu lahko poveljuje, h. militiae Cu. sposoben za vojaško službo, proelio T. sposoben za boj, lectuli otio quam labori proeliorum habilior Val. Max.; tudi z dat. personae: vicina seni non habilis Lyco H.; z dat. gerundiva: nondum portandis habiles gravioribus armis Sil.; z ad: habiles ad aratra Labici Sil., ad latrocinia magis quam aperto habiles Marti Amm.; z inf.: Grais habiles pugnamque lacessere pinus Lucan., plaudenti habiles Caryae resonare Dianae Stat.

2. pren.:
a) o stvareh ali pojmih: negotia Sen. ph., numquam ingenium idem ad res diversissimas, parendum atque imperandum, habilius fuit L.
b) o osebah z dat.: h. publico muneri Suet.; z dat. gerundivi: h. capessendae rei publicae T. sposoben za politično delovanje; z ad z gerundijem: habilior ad inveniendum Q.; z in z abl.: sunt autem quidam ita in eisdem rebus habiles, ut … Ci. — Adv. habiliter lahko, spretno, urno: L. epit., Mel.

Hamaxobiī -ōrum, m (Ἁμαξόβιοι) Hamaksóbijci, skitsko pleme, ki je vse svoje imetje vedno vozilo s seboj na vozovih: Mel.; v sg.: Hamaxobio instabilior Tert.

Harūdēs -um, m Harúdi, germansko pleme med Renom, Menisom (danes Main) in Donavo: C.

Hellusiī -ōrum, m Helúzijci, sarmatsko pleme: T.

Helveconēs -um, acc. -as, m Helvékoni, germansko pleme: T.

Helvētiī -ōrum, m Helvečáni, Helvétijci hrabro keltsko pleme, ki je v Cezarjevem času bivalo na ozemlju današnje Švice: Ci., C., T., Suet., Fl. Od tod adj. Helvētius 3 ali Helvēticus 3 helvetski, helvečanski: C.

Helviī: C. ali Helvī: Plin. -ōrum, m Hélvijci, keltsko pleme ob desnem bregu spodnjega Rodana; njihovo glavno mesto je bilo Alba Helvōrum ali Alba Helvia Helvijska Alba: Plin. — Od tod adj. Helvicus 3 helvijski: vinum Plin.

hēniochus -ī, m (gr. ἡνίοχος) ozvezdje Voznik, lat. auriga: Hyg., Plin. — Kot nom. propr. Hēniochī -ōrum, m (Ἡνίοχοι) Heníohi, pleme konjenikov v azijski Sarmatiji: Vell., Mel., Plin., Val. Fl., T., Amm. — Od tod adj.

1. Hēniochus 3 henioški: rates O.

2. Hēniochius 3 henioški: montes Plin.

Hermundūrī -ōrum, m Hermundúri, germansko pleme v Turingiji: Vell., Plin., T.

Hernicī -ōrum, m (iz sab. herna = saxum, Hernici torej = Skalarji, Gorjanci) Hêrniki, sabinsko pleme v goratem delu vzhodnega Lacija: Ci., L., Plin., Macr., P. F.; sg. (kolekt.) Hernicus -ī, m Hêrnik: Iuv. Kot adj. Hernicus 3 herniški: saxa V., Sil., ager L., terra O.

Herulī (Erulī) -ōrum, m Hérul(c)i (Érul(c)i), severnogermansko pleme: Amm. Sg. Herulus -ī, m (kolekt.) Hérul(ec): Sid.

himantopūs -podis, m (gr. ἱμαντόπους „jermenonožec“) himantopod, dolgonog ptič, ki živi ob vodi (lat. lōripēs) Plin. — v pl. Himantopodēs -um, m Himantópodi, etiopsko pleme: Mel., Plin., Iul. Val.