Franja

nardinus 3 (gr. νάρδινος)

1. nardov = iz narde narejen (pripravljen): unguentum Plin., oleum Plin. Val.; subst. nardinum -ī, n
a) (sc. vinum) z nardovo dišavo začinjeno vino, nardovo vino: nardini amphora Plin.
b) (sc. oleum) nardovo olje: Plin. Val.

2. nardast, nardi podoben: pira Plin. po nardi dišeče.

Nēre͡us -eos in -eī, (dat. -eī Pl.), acc. -ea, abl. -eō, m (Νηρεύς) Neréj, božanski morski starec, sin Okeana in Gaje, čarovnik, spreminjajoč se kakor Protej, s svojimi hčerami Nereidami (ki jih je po Heziodu 50) in soprogo Dorido (Doris) biva v globinah Egejskega morja: Pl., V., O., Petr., Q., Stat. idr., o centum aequoreae Nereo genitore puellae Pr.; pesn. meton. morje: quā totum Nereus circumsonat orbem O., vexit et Aeolios placidum per Nerea ventos Tib., hic primum rubuit civili sanguine Nereus Lucan., remo Nerea versat Canthus Val. Fl. — Od tod

1. adj.
a) Nērēïus 3 (Νηρήϊος) Nerêjev, nerêjski: Nereia Doto V. Nereida, praescia venturi genetrix Nereia leti O. Ahilova mati Nereida = Tetida (Thetis), iuvenis Nereius (= Phocus) O., Nereius nepos (= Achilles) H., Nereia turba Sil.
b) Nērīnus 3 Nerêjev, nerêjski, morski: ostendere gazas, nodosas vestes animantum Nerinorum Aus. = rib.

2. patron.
a) Nērēis -idos, acc. -ida, nom. pl. Nērēidēs (daktilski pesniki merijo tudi Nērĕĭdēs) -um, acc. -idas, f (Νηρηΐς) Nereída, Nerejeva hči: Nereidum mater (= Doris) V., Nereida colligit orbam O., virides Nereidas oro O., aequoreae Nereides Cat., Nereis Thetis Tib. — Kot nom. propr. Nereída

1. Priamova hči: Hyg.
b) hči epirskega kralja Pira: L., Iust.
b) Nērēīnē -ēs, f (Νηρηΐνη) = Nērēis Nereína, Nereída, Nerejeva hči: tene Thetis tenuit pulcherrima Nereine? Cat. (prim. Neptūnīnē pod Neptūnus). Soobl. Nērīnē -ēs, f Nerína: Nerine Galatea V.

ōcior -ius (komp.), superl. ōcissimus 3 (poz. ni; prim. gr. ὠκύς)

1. naglejši, hitrejši, urnejši: Lucan., ocior cervis H., ocior ventis V., Romanorum cursus ad victorem etiam ocior fuit L., omnium venenorum ocissimum esse aconitum Plin. najhitreje delujoč; z inf.: quo nemo ocior conscendere antemnas O. — Klas. le adv. ōcius, superl. ōcissimē (ōcissumē) (poz. ōciter le: Ap.): V. idr., in morbum incidunt tardius et recreantur ocius Ci., ocius properare Ter., ocius facere Ci., serius ocius H. prej ali slej, dent ocius (= gr. ϑᾶσσον, ϑᾶττον) poenas O., quam ocissume ad provinciam accedere S. kar najhitreje; včasih brez komp. pomena = hitro, naglo, urno, brž, prècej, takoj, nemudoma, spotoma: Pl., Ter., C., Iuv., Suet. idr., e curru saltum dedit ocius V., imperio ocius parere V., nemon' oleum fert ocius (takoj)? H.; elipt.: ocius ad navem! Pers. nesite takoj na ladjo!

2. metaf. časovno hitrejši = ki se prej (najprej) (z)godi, prej (prezgodaj) nastopajoč, (pre)zgoden: pira ocissima Plin., senectus (sc. ficorum) ocissima Plin., angulus iste feret piper ettus ocius (prej) uvā H.

onychinus 3 (gr. ὀνύχινος)

1. podoben barvi človeškega nohta: pruna Col., pira Plin.

2. oniksov
a) = iz poldragega kamena oniksa (onyx): onychinus lapis Vulg., tudi samo onychinus Vulg., Tert. (dragi kamen) oniks.
b) = iz rumenkastega, onyx (oniks, alabaster) imenovanega marmorja: subst. pl. onychina -ōrum, n (sc. vasa) óniksove (alabástrne) posode: Lamp.; (adj. sg.) pren.: flumina gelu concreta tegimine onychino Laevius ap. Gell. marmorasta (tj. ledena) skorja (rek).

per-mātūrus 3 (per in mātūrus) popolnoma zrel (dozorel): cum iam nigruerint (sc. bacae) nec adhuc tamen permaturae fuerint Col., oleae Cels., pira aut mala non permatura Cels.

pirum -ī, n bot. hruška (sad): Lucr., Varr., Cels., Col. idr., tam facile vinces quam pirum volpes comest Pl., pira volaema, aniciana et sementiva (haec conditiva in sapa bona erunt), tarentina, mustea, cucurbitiva Ca., pira Crustumia V., Plin., insitiva decerpens pira H. — Poznolat. soobl. pyrum: pyra, quae Crustumina vocant Cael.

Pompōnius 3 Pompónij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani predstavniki

1. T. Pomponius Atticus Tit Pomponij Atik, prijatelj Cicerona in Kornelija Nepota: Ci., N.

2. L. Pomponius Lucij Pomponij, Katulov sodobnik, pisec atelan: Gell.

3. P. Pomponius Secundus Publij Pomponij Sekund, pisec žaloiger (tragedij) za časa Kaligule in Klavdija: Q. — Adj. Pompōniānus 3 Pompónijev: nomina Ci., pira Plin., versūs Gell. Pomponijevi verzi (gl. Pomponij 2.).

post-autumnālis -e (post in autumnālis) pojesenski: pira Plin.

prae-cox -cocis (prae in coquere)

1. predčasno zrel, prezgodaj dozorel, (pre)zgodaj (ravno) zrel, prezgodnji, prezgoden, predčasen: rosa praecoxa Plin., pira praecocia Col.

2. predčasno ((pre)zgodaj) sad rodeč (prinašajoč): vites Col., arbores Plin.; meton.: situs p. Plin. ali loca praecocia (tudi samo praecocia) Plin. kjer sad(ovi) zgodaj (do)zori(jo).

3. metaf. predčasen, prezgodnji, prezgoden, prenagljen, nezgoden: Afr. ap. Gell., Mart., Sen. tr., Stat., Tert. idr., ingeniorum velut praecox genus Q., pugna Enn. ap. Non., fuga Luc. ap. Non., gaudium Cu., audacia Sen. ph. — Soobl. prae-coquis -e: vites praecoquis fructus Col., praecoquem fructum Cu. prae-coquus 3: uvas praecoquas Col.

Scȳros ali Scȳrus -ī, f (Σκῦρος) Skíros

1. otok v Egejskem morju med Evbojo in Lezbosom, sedež kralja Likomeda; njegova hči Dajdameja (Deidameja) je zanosila z Ahilom, ki se je tu mudil skrivaj, preoblečen v žensko, in mu rodila sina Neoptolema ali Pira (Pyrrhus). V obl. Scȳros: O., CAT., MEL., PLIN., STAT.; v obl. Scȳrus: CI. EP., L., COL. Od tod
a) adj. α) Scȳrēticus 3 (Σκυρητικός) skíroški, skírski: metallum PLIN. β) Scȳrias -adis, f skíroška, skírska: puella (= Dajdameja, Deidameja) O.; pl. subst. Scȳriadēs -um, f skíroške (skírske) deklice, (deklice) Skirošánke (Skírke): STAT. γ) Scȳrius 3 (Σκύριος) skíroški, skírski: PLIN., STAT., CL. idr., pubes V., Deidamia PR., Scyria (sc. Pyrrhi) membra O., iuvenis (= Pyrrhus) SEN. TR.
b) subst. Scȳrēis -idis, f skíroška (skírska) deklica, Skirošánka (Skírka): STAT.

2. mesto v Mali Frigiji: Q. (z acc. Scyron).

sēmentīvus 3 (sēmentis) setven, setev zadevajoč, ob setvi potekajoč (se odvijajoč): feriae VARR. ali dies O. setveni praznik(i), pira CA. in māla VARR. najbrž = ob setvi (torej jeseni), zrele jesenske hruške (zrela jesenska jabolka), fenum TERT. za setev; subst. sēmentīva -ōrum, n setvene vrste = vrste žita, ki jih je treba sejati zgodaj (tj. jeseni): PLIN. (triticum, hordeum, faba idr.).

sērōtinus 3 (adv. sērō) pozen =

1. pozno prihajajoč, pozno nastopajoč, pozno potekajoč, pozno se vršeč, pozno rastoč, pozno zoreč, pozno rodeč (rojevajoč): pulli, rosarium COL., hiems, pira, loca, situs, sementis, ficus, flos, aquae PLIN., imber VULG.

2. pozno kaj opravljajoč (vršeč): raptor SEN. RH.

sērus 3 (indoev. kor. *sēi- popuščati, biti počasen, biti pozen, pozno prihajati; prim. skr. sāyám zvečer, lat. sētius, lit. at-sainus nemaren, irsko sīr dolgotrajen, večen, got. seiþus pozen, sainjan oprezovati, obotavljati se, stvnem. lancseimi = nem. langsam, stvnem. seine počasen, len)

1.
a) pozen, kasen: PL., VELL., COL., SEN. TR., Q. idr., gratulatio CI. EP., serae, sed iustae poenae CI., id (sc. bellum) quidem spe omnium serius fuit L., hiems magis sera (= serior) L., serā sub nocte V., serā nocte PR., VAL. FL., sera crepuscula O., ad serum usque diem T., seri anni O., sera aetas O. ali serior aetas TIB. ali serior senectus MART., hora serior O., seri nepotes V., O.; preg.: nescis, quid vesper serus vehat VARR. AP. GELL. (prim.: quid vesper serus vehat ... sol tibi signa dabit V.); predik. (nam. adv. sero kakor gr. ὄψιος): VAL. FL. idr., serus abi O., serus in caelum redeas H., littera sera pervenit O., sera, lumen tacitis poena venit pedibus TIB.; tako tudi: sera rubens accendit lumina Vesper V., Cantaber serā domitus catenā H., serosque pedes serasque assumere pennas O.; z gen.: o seri studiorum (= gr. ὀψιμαϑεῖς) H. zapoznelci (zamudniki) v naukih, belli serus Ilertes SIL.; z inf.: serus versare boves PR.; adv. komp. sērius pozneje, slej (naspr. ocius, citius, temperius): biduo serius, paulo serius, aliquanto serius CI., quid serius, quid ocius futurum sit CI., serius spe omnium Romam venit L., serius ocius sors exitura H. prej ali slej, serius aut citius sedem properamus ad unam O., modo surgis Eoo temperius caelo, modo serius incidis undis O.; superl.: ut quam serissime eius profectio cognosceretur C. kar najpozneje.
b) pozno zoreč (dozorevajoč), pozno rodeč (rojevajoč), počasi rastoč: platanus O., ulmus V., ficus COL., pira omnium serissima Amerina PLIN.
c) pozno se dopolnjujoč, pozno se uresničujoč, pozno se izpolnjujoč, pozno se iztekajoč, pozno nastopajoč: portenta tarda et sera nimis CI., omina V., spes L., malum VAL. FL.
d) počasen, dolgotrajen: bellum O., piacula (hudodelstva) VAL. FL.
e) daljen, dálek, oddaljen: serum ut veniamus ad amnem Phasidis VAL. FL.

2. occ. prepozen, zakasnel: magis exoptatae Kalendae Ianuariae quam serae CI., serum bellum S. FR., paenitentia L., PH., serum auxilium venerat L., consilium serum ... fuit L., ad possessa venis praeceptaque gaudia serus O., sera assurgis V.; adv. komp. sērius (nekoliko) prepozno: serius venire CI., erit verendum mihi, ne hoc non potius omnes boni serius a me quam quisquam crudelius factum esse dicat CI., serius a terra profectae naves C. – Od tod subst. sērum -ī, n pozni čas; abs.: rem in serum trahere L. zakasniti (se), zakasneti, zamuditi, in serum dimicatione productā SUET. do poznega dne, do večera; z gen.: serum diei erat L. večer, extrahebatur in quam maxime serum diei certamen L. do kar najpoznejšega večera, sero diei T. zvečer, in serum noctis convivium productum L. v pozno noč, pozno v noč. Od tod
a) abl. adv. sērō pozno, včasih = zvečer: sero post tempus venis PL., eo die Lentulus venit sero CI. EP., videsne igitur ... quam ea (sc. eloquentia) sero prodierit in lucem? CI.; occ. (kakor včasih ὀψέ) prepozno, ne več ob pravem času: si unam rem sero feceris, omnia opera sero facies CA., metuo, ne sero veniam depugnato proelio PL., hodie sero ac nequidquam, voles TER., producam Consanos, qui te nunc sero doceant, iudices non sero CI., sero facturos clamitabat, cum maiores manus convenissent C., sero iam est mutare eam L., sero profectus est, nam Agesilaus magnā erat praedā potitus N.; dvoumno: cum identidem interrogaret (sc. accusator), quo tempore Clodius occisus esset, respondit (sc. Milo): „Sero“ Q.; preg.: sero sapiunt (sc. Phryges = Troiani) CI. EP.
b) pesn. acc. adv. sērum in v pl. sēra pozno: nocte sedens serum V., nec sera comantem narcissum ... tacuissem V.

sessilis -e (sedēre)

1. pripraven za sedenje, sedalen: tergum (sc. equi) O.

2. dobro sedeč, trdno sedeč ali stoječ na čem: obba PERS., pira minimo pediculo PLIN.

3. nizko rastoč, nizek, v šir (širino) rastoč, širokorastoč: lactuca MART., genus lactucae, verrucae PLIN.

Seviānus 3 Sévijev, sévijski, sevijánski = imenovan po nekem Seviju: pira PLIN.

Sextilius 3 Sekstílij(ev), ime rimskega rodu, npr. C. Sextilius Rufus Gaj Sekstilij Ruf: CI. EP. – Od tod adj. Sextiliānus 3 Sekstílijev, sekstílijski, sekstilijánski = imenovan po nekem Sekstiliju: pira CLOATIUS AP. MACR. – Kot nom. propr. Sextiliānus -ī, m Sekstiliján: MART.

Sīgnia -ae, f Sígnija, mesto v Laciju jugovzhodno od Rima (zdaj Segni): L., Plin., Sil. Od tod adj. Sīgnīnus 3 sígnijski: vinum Cels., Mart., pira Cels., Col., Plin., Iuv., Cloatius ap. Macr., camera Pall., parietes Pall., opus Vitr., Col. ali samo Sīgnīnum -ī, n: Col., Plin., Dig. nekaka mešanica (zmešek), malta, omet iz apna in stolčenih črepinj za ometavanje; subst. Sīgnīnī -ōrum, m Sígnijci, Signín(c)i, preb. Signije: L., Plin.

superbus 3 (iz *super-bhu̯os: super in indoev. kor. *bhū- biti; prim. fuō, fuī in gr. ὑπερ-φυής)

I. (v negativnem pomenu)

1.
a) (o osebah) visoko (mogočno, moško) se noseč, ošaben, prevzeten, napihnjen (napuhnjen), ohol, domišljav, nadut, aroganten, predrzen (naspr. moderatus): non decet superbum esse hominem servom (= servum) Pl., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., superbus iuvenis, victor, superbae gentes V., domini V., Lucr., reges Poeta ap. Ci. ep., Lucr., diva Tib., utrum superbiorem te pecunia facit an … Ci. ep., laudato pavone superbior O., familia superbissima L., superbissimus homo Auct. b. Afr., homines … nocentissumi et idem superbissumi S.; šalj. v besedni igri: faciam ego hodie te superbum, nisi hinc abis Pl. naredim te visoko nesenega (= visokega) = pretepem te, da te bodo morali odnesti (ošabneži se namreč dajo raje nositi ali voziti, kot da bi sami hodili); z abl. causae (zaradi česa): viribus superbi Pl., donati omnes opibusque superbi V., superbus ambules pecuniā H., meo nunc superbus incedis malo H., parto regno superbus Cu.; kot subst. superbus -ī, m ošabnež, prevzetnež, oholež, napihnjenec, napuhnjenec, domišljavec, trmež, trmoglavec, kljubéstnik: parcere subiectis et debellare superbos V., procax et superbus Sen. ph.; kot priimek kralja Tarkvinija mlajšega Superbus -ī, m Ošabni, Prevzetni, Samosilni: Ci., L., O. idr. Adv. α) superbē: superbe et crudeliter imperare C., superbe alicui imperare (naspr. humiliter servire) L., superbe dominari L., superbe respondere N., superbe saeveque agere T., legatos appellare superbius Ci., preces alicuius superbius accipere T., decreta alicuius superbissime repudiare Ci., suas virtutes contra fortunam superbissime iactant L. β) (predklas.) superbiter: illa superbiter imperat Afr. ap. Non., superbiter contemtim conterit legiones Naev. ap. Non.; prim. Non. (p. 325, 5)
b) (o živalih) ošaben, šopireč se, šopiren: lupi Val. Fl., galli Mart., ales (sc. Phoenix) Mart.

2. metaf. (oz. analogno o neživih subj. in abstr. pojmih) visokonošen, visokonos, visoko noseč se, ošaben, prevzeten, domišljav, ohol, nečimrn (ničémuren), napihnjen, strog, izbirčen: arces, fasces H., aures L., oculi O., dens H. izbirčen, corpus H. izbirčno = razneženo, pomehkuženo, superbo (= fastidienti) ab inguine H., gressus glomerare superbos V. visokonoso (domišljavo) dirjati, manus, vultus Sen. tr., ignis, ratis Val. Fl., regna Tib., dictum, responsum, vita Ci., non enim est inhumana virtus neque immanis neque superba Ci., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci., ius Ci., iura, pax L., facinora S., iussa V., verba O., fortuna H., mores Pr., honor Stat., animus Iuv., superbius factum Auct. b. Afr., aures, quarum est iudicium superbissimum Ci. zelo stroga, izborna, lex superbissima L., superbissimus titulus Plin. iun., superbum est … et non ferendum dicere Ci. priča o prevzetnosti, aliud consilium (sc. instituere) superbum Ci. bi bilo prisilno, bi bilo prevratno; pesn. z inf.: quondam Herculeam servare superba pharetram Sil.; subst. n.: ne superbum esset Ci. da to ne bi bilo videti prevzetnost, da to ne bi bila prevzetnost, superba loqui Plin. iun. prevzetno govoriti. —

II. (v blagem, pozitivnem pomenu)

1. (o osebah) ponosen, vzvišen, visok, izvrsten, odličen: Atridae H., tui … iudiciis debes esse superba viri O. ponašati se, Aiaci non est tenuisse superbum O. slavno, hinc populum late regem belloque superbum venturum (sc. esse) V., Phoebe superbe lyrā Tib., quo fas est ire superbas virtute et factis animas Sil.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr. pojmih) imeniten, krasen, sijajen, odličen, slaven, bleščeč, dičen: apparatus habitusque L., ostrum aulaea V., postes auro spoliisque superbi V., superba civium potentiorum limina H., sedes superbae V., Cat., Ilium V., domus Sen. tr., palla O., arca Mart., illa quidem (sc. mensa) lauta est dapibusque instructa superbis Mart., merum H. izvrstno, triumphus H., coniugio, Anchisa, Veneris dignate superbo V.; occ.: pira Col., Plin. slastne hruške, olivae Plin. plemenite olive (neka debelejša, bolj mesnata vrsta oliv), herba Ap. h. = kamilica.

Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod

I. adj.

1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.

2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.

3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.

4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —

II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).

Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.

Tarentum¹ -ī, n (iz gr. acc. Τάραντα: ὁ Τάρας) Tarént, bogato trgovsko mesto na obali Velike Grčije, ki so ga ustanovili Spartanci l. 707 (zdaj Taranto); mesto je bilo glavno središče pitagorejske filozofije: L., Ci., V., T., H., Mel., Plin., Iust. Soobl.
a) Tarentus -ī, f: Mel., Sil., Pl., Prud., Serv.; gr. acc. Tarenton: L. epit.
b) Tarās: Lucan. — Od tod adj. Tarentīnus 3 taréntski, iz Tarénta prihajajoč (izvirajoč, izhajajoč): ager Varr., L., oves Pl., Col., lana Varr., Plin., castaneae, vina Plin., pira Ca., Col., nux Col., nuces Plin., bellum Fl., principes L., Archytas Col., equites L. tarentski konjeniki (vrsta lahke konjenice); subst. Tarentīnī -ōrum, m Tarentín(c)i, Taréntčani, preb. Tarenta: L. — Vulg. adj. soobl. Terentīnus 3 teréntski = taréntski: nux Macr.