Franja

Nigrīnus -ī, m Nigrín, rim. priimek, npr. Avidius Nigrinus Avidij Nigrin: Traianus ap. Plin. iun., Nigrinus Nigrin, ljudski tribun: Plin. iun., Pontius Nigrinus Poncij Nigrin, konzul: Suet.

Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.

Plautius (vulg. Plōtius) 3 Plávtij(ev) (Plávcij(ev)), Plótij(ev) (Plócij(ev)), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani predstavniki tega rodu so:

1. M. Plautius Silvanus Mark Plavtij Silvan, ki je kot ljudski tribun s svojim zakonom (lex Plautia Papiria) končal zavezniško vojno: Ci.

2. L. Plotius Lucij Plótij, pesnik: Ci.

3. Plotius Tucca Plótij Tuka, pesnik, Vergilijev prijatelj. Kot adj. Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): lex Plautia (Plotia) S., Ci. fr., enako tudi samo Plotia Ci. ep.; rogatio Plotia (Plautia) Suet., Gell. — Od tod adj. Plautiānus (Plōtiānus) 3 Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): bona Plotiana Ci. (nekega) Plotija, fabulae Gell.

pristis -is, f (tuj. πρίστις „riba žagarica“) po ljudski etim. potvorjeno v pistrīx -īcis, f

1. vsaka morska pošast, morska žival, velika (morska) riba (poseb. kit, morski pes, morski volk, žagarica (pilar)); v obl. pristis: Plin., Val. Fl., Pl., Non. idr., frons hominem praefert, in pristim desinit alvus V.; v obl. pistrix: virgo pube tenus, postrema … pistrix V. (o Skili (Scili)), Neptunus pistricum dominus Arn.

2. metaf.
a) v obl. pistrix Kit (ozvezdje): Ci. (Arat.), Hyg.
b) v obl. pristis majhna, hitra bojna (vojna) ladja (brzica): comparaverat … lembos pristīsque L., adiectae … quinque pristes erant L. (prej so na teh mestih brali pistrīsque, pistres).
c) Pristis Kit, ime neke Enejeve ladje: velocem Mnestheus agit acri remige Pristim V.

prō-rogō -āre -āvī -ātum

1. ljudstvo vprašati, ali naj se komu kaj podaljša; od tod (na osnovi zakonskega predloga, podanega na ljudski skupščini) podaljšati (podaljševati): Vell., Aur. idr., imperium Ci. ep., L., Suet., provinciam Ci. ep. upravništvo (upravo) v provinci, annum Ci. uradno poslovanje (koga) za eno leto, numerum annorum provinciis Ci., aliquid temporis (v provinci) Ci.; occ. sploh podaljš(ev)ati: vitam hominibus Pl., bellum Ci., longum scriptori aevum H. proslaviti pisatelja za dolgo dobo, tempus, mores Plin.

2. metaf.
a) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odgoditi, pustiti (puščati): spem alicui in alium diem Pl., recte vivendi horam H., paucis ad solvendum prorogatis diebus Ci. po malo (nekaj) dneh odloga, prorogare diem mortis Sen. ph.
b) dolgo obdržati, hraniti, ohraniti (ohranjati): vivacitatem suam usque in annos decem Col., vitam Col., spiritum homini, memoriam alicuius, famam Plin. iun., rem Romanam alterum in lustrum H., omnes thyrsos vel folia lactucarum prorogare urceis conditos Plin.
c) ploditi, spoče(nja)ti, zaroditi (zarajati): subolem Cod. I., familia prorogata Val. Max.
d) (v)naprej izplač(ev)ati, založiti (zalagati), zakladati koga z (denarjem), posoditi (posojati): nummos, sumptus litiganti Cod. I.
e) razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati), naznaniti (naznanjati): sententiam Cod. I.

Prō̆serpina -ae, f (iz gr. Πορσεφόνη, Περσεφόνη po etr. posredovanju; lat. beseda menda po ljudski etim. izhaja iz glag. prōserpere) Prozêrpina, hči Jupitra in Cerere, Plutonova soproga, kraljica podzemlja: Ci., O., V., H., Sil. idr.

Quirīnus -ī, m (po ljudski etim. adj. iz sab. besede curis, lat. quiris sulica: Quirinus bellorum potens, ab hastā, quam Sabini curim vocant Macr.; Quirinus torej = „sulico vihteči; metalec kopja; bojeviti“ ali pa iz sab, mestnega imena Curēs (prim. O., Fasti 2, 77 in nasl.); toda verjetneje je, da beseda izhaja iz *quirium (iz *co-u̯iriom) „skupnost meščanov“; prim. Quirītēs) Kvirín, vzdevek

1. pobožanstvenega Romula: Enn. ap. Non., Ci., L., O., V., Lact.; od tod populus Quirini H. = rimstvo, Rimljani, urbs Quirini O. = Rim, gemini Quirini Iuv. Kvirinova dvojčka = Romul in Rem.

2. Jana: Suet., Macr., Ianus Quirini H. Janov obok v Rimu.

3. Antonija: Pr.

4. Avgusta (kot drugega ustanovitelja rimskega mesta): V. — Od tod adj.

1. Quirīnus 3 Kvirínov, kvirínski, Rómulov, rómulski: hic spolia ex umeris ausus sperare Quirini Pr., collis O. Kvirinal, Kvirinski grič = Quirīnālis, Quirīna (tribus) Ci., P. F. kvirinalska (kvirinska) tribus (ena izmed rimskih tribus).

2. Quirīnālis -e Kvirínov (Rómulov), Kvirínu (Rómulu) posvečen, kvirínski (rómulski): flamen Varr., Aur. Kvirinov (Romulov) flamen (Romulov lastni svečenik), lituus, trabea V. kakršno je nosil Romul, collis Quirinalis Varr., Ci., O., Fest. = iugum Quirinale O. Kvirinski grič, Kvirinal (zdaj monte Cavallo), podolžno sleme, ki se od Kapitola razteza proti severovzhodu, porta Quirinalis P. F.; subst. Quirīnālia -ium, n kvirinálije, praznik na čast Romulu, ki so ga obhajali 17. februarja: Ci. ep., O.

quis-que, quid-que (subst.) in quisque, quae-que, quod-que (adj.), pron. indefinitum (pravzaprav „in kdo“) vsak zase, sleherni (zase), vsak(do) brez izjeme (razlike, razločka), vsakteri: Ci. idr., res ut quaeque est H.; kot naslonka stoji ta pron. nav. tik za poudarjeno besedo, poseb.

1. za vrstilnimi števniki: Pl., Col., Plin. idr., quinto quoque anno Sicilia tota censetur Ci. vsako peto leto, primo quoque tempore, die Ci. brž (prej) ko mogoče, čim hitreje, kar prvi dan, ko bo mogoče, tertio quoque verbo Ci. pri vsaki tretji besedi, prima quāque occasione Plin. iun. kar ob prvi priložnosti, čim prej, tem bolje, quotus quisque iuris peritus est? Ci. vsak kolikoteri … ? = kako malo jih je … !, primum quidque videamus Ci. eno za drugim.

2. za ūnus (in povezano z njim) unus-quisque, una-quaeque, unum-quidque (subst.) in unum-quodque (adj.) vsak posamezni(k), sleherni(k), slednji, vsak(do): unusquisque opiniones fingebat C., quaerit ex iis singillatim, respondit unusquisque Ci., leviter unumquidque tangam Ci., unumquodque malum Ci.; s partitivnim gen.: unumquemque nostrum norunt Ci.

3. za superl.: Pl., L., H., T., Iust., Plin. idr., doctissimus quisque Ci. vsak od najbolj učenih, prav najbolj učeni (možje), prav največji učenjaki, optimae quaeque (sc. leges) Ci. prav najboljši (zakoni), optimum quidque rarissimum est Ci. prav najboljše je … , čim bolje je kaj, tem redkejše je; pl.: difficillima quaeque Cu., recentissima quaeque Ci., optimi quique Ci. prav najboljši, vsi dobri.

4. za relat. in odvisno vprašalnimi besedami: H. idr., quorum quisque capi posset C., constituit, quantum quaeque civitas daret N., videndum est, quid quisque sentiat Ci., Messanam ut quisque venerat Ci. brž ko je kdo prišel, quem quisque norit autem, in hac se exercent Ci. vsak se vadi v umetnosti, ki se je je naučil, tantum, quantum quisque potest, nitatur Ci. vsakdo naj se trudi (naj si prizadeva), kolikor more; pron. podvojen: quod cuique optigit, id quisque teneat Ci.; redko za abl. mensurae: H., Cels. idr., quo quisque (kdo) est sollertior, hoc docet laboriosius Ci., quo (quanto) quisque est doctior Ci.

5. za refleksivom: Pl., Varr., O., Cu., Iust., T. idr., suo quique iudicio utendum Ci., suam quisque culpam auctores ad negotia transferunt S., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus N., aliae totidem suae cuiusque legionis subsequebantur C., pro se quisque ad populum loquebatur Ci. vsak je govoril zase, sibi quoque tendente L. Za subj. v pl. stoji predikat v sg.: multi … sibi quisque … ex victoriā talia sperabat S., poëtae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci. ali pl.: nostri sibi quisque consulunt S., equites peditesque in suis quisque centuriis adessent L., ultimi erant cum suis quisque ducibus Cu.; tako tudi: multis sibi quisque imperium petentibus S. in za kolektivnim subj.: hinc senatus, hinc plebs, suum quisque intuentes ducem, velut in acie constiterant L.; celo: ubi quisque vident Pl. (constructio ad sensum). Nenatančno se nanaša quisque (= uterque) na dve stranki: ut … ambo exercitus … suas quisque abirent domus L., duas civitates ex unā factas, suos cuique parti magistratūs … esse L. Sloneč na rabi tega pron. za refleksivom: laudati pro contione omnes (prav vsi, čisto vsi) donatique pro merito quisque L. po svoji zaslugi (vsak posameznik). Po ljudski govorici uporabljajo pisci komedij quisque v pomenu pron. quisquis in quicumque: quemque attigit, magno multat infortunio Pl.; tako tudi: quisque legem sanxerit Aus.; quisque o ženskah: omnes meretrices, ubi quisque habitant Pl., quo quisque pacto hic vitam vestrarum exigat Ter. — Od tod adv. abl. sg. n quōque na vsako stran, vsekam(or), (vse)povsod; poseb. v zvezi quōque-versus (quōque-versum) C.; gl. to besedo.

romphaea (rhomphaea) -ae, f (izpos. ῥομφαία) romfája (romféja), velik, dolg dvorezni meč, (meč) dvoročnik z enako dolgim lesenim držalom in rezilnim železom, sekalno in metalno orožje na pol barbarskih narodov, zlasti Tračanov; nosili so ga na desni rami: Cl., Isid., Eccl. — Od tod adj. romphaeālis -e romfájski (romféjski): incendium Prud. (ki zaradi metra piše in meri romphĕalis) plameneči meč.

Opomba: Stlat. (po ljudski etim. tvorjena) soobl. rumpia -ae, f: Enn. ap. Gell., L., Asc.

Rōscius 3 Róscij(ev), ime rim. rodu, od katerega so najbolj znani

1. Q. Roscius Gallus Kvint Roscij Gal, suženj iz Selonija pri Lanuviju, si je kupil svobodo in se potem preimenoval. Bil je najslavnejši gledališki igralec svojega časa v Rimu, Ciceronov prijatelj in učitelj deklamacij; umrl je okrog l. 62: Ci.; apel. Róscij = prvak v svoji stroki, največji strokovnjak na področju svoje stroke: Ci., Plin. — Od tod adj. Rōsciānus 3 Róscijev: imitatio Ci.

2. S. Roscius Amerīnus Sekst Roscij iz Amerije je v času Sulovih proskripcij izgubil po krivem obtoženega očeta; pred obtožbami, češ da je ubil svojega očeta, ga je l. 80 uspešno branil Cicero (govor je še ohranjen): Ci., Gell.

3. L. Roscius Otho Lucij Roscij Oto(n), Ciceronov prijatelj, je kot ljudski tribun l. 67 predlagal po njem imenovani zakon lex Roscia, ki je vitezom odkazoval prvih 14 klopi v gledališču: Ci., Iuv. — Od tod adj. Rōscius 3 Róscijev: lex Roscia Ci.

4. L. Roscius Fabatus Lucij Roscij Fabat, Cezarjev legat v Galiji: Ci. ep.

rullus 3 (iz *rud-los, sor. z rudis) kmečki, kmetski, kmetavzarski, surov, robat, neotesan, neolikan, neuglajen, neciviliziran, neblagonraven; subst. surovež, surovina, surovak, grobijan, robavs, brdavs, neotesanec, omejenec: at te Iuppiter dique omnes perdant: [fufae,] oboluisti alium, germana inluvies, rullus (po novejših izdajah † rusticus), hircus, hara sui[s] Pl. — Kot nom. propr. Rullus -ī, m Rúl(us), priimek Servilijevega rodu. Najbolj znan je P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, l. 63 ljudski tribun, proti kateremu je Cicero nastopil s tremi agrarnimi govori (de lege agraria orationes); pl. Rullī: Ci.

Rutīlius 3 (rutilus) Rutílij(ev), ime rimskega rodu. Najbolj znani predstavniki so:

1. P. Rutilius Publij Rutilij, ljudski tribun l. 169 in nasprotnik cenzorja Tiberija Grakha, ki ga je prestavil med erarijce: L.

2. P. Rutilius Rufus Publij Rutilij Ruf, Panajtijev učenec, Lelijev (Lajlijev) in Scipionov prijatelj, vojaški tribun pred Numancijo, l. 109 legat v bojih proti Jugurti, govornik in zgodovinopisec: Ci., S., T., Suet., Val. Max.

3. P. Rutilius Lupus, Publij Rutilij Lup(us) (Volk), ljudski tribun l. 56, je po Pompejevem ukazu l. 48 upravljal Ahajo: C., Ci. ep.

4. P. Rutilius Lupus Publij Rutilij Lup(us), rimski retor za časa Avgusta in Tiberija, avtor spisa De figuris sententiarum: Q. — Od tod adj. Rutiliānus 3 Rutílijev, rutílijski, rutilijánski: narratio Ci. (zgodovinopisca Publija Rutilija Rufa).

salmō -ōnis, m (domnevno kelt. beseda, etim. nezanesljivo pojasnjena; povezavi z lat. salīva slina, sluz in lat. salīre skakati sta zgolj ljudski etim.) losos: in Aquitania salmo fluviatilis marinis omnibus praefertur PLIN., nec te puniceo rutilantem viscere, salmo, transierim AUS.

salpūga -ae, f (beseda neznanega izvora, morda hispanska) salpúga = strupena bela mravlja: LUCAN. – Po ljudski etim. tvorjeni soobl.

1. sōlipūga -ae, f: CI. AP. PLIN., PLIN.

2. sōlipūgna -ae, f: FEST., P. F. (gl. sōlipūga).

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

sāvium (poklas. suāvium ob (napačni) naslonitvi na suāvis) -iī, n

1. poljub: (alicui) dare savium PL., CAECIL. FR. poljubiti koga, Atticae meis verbis savium des volo CI. EP., tria natorum savia CAT., accipere ab ipsa Venere septem savia suavia AP.; kot ljubkovalna beseda zaljubljencev: meum savium TER.

2. meton. v poljub nabrana usta, gobček, žnabeljček, cmok, cmokec: itaque hic meretricis, labiis dum ductant eum, maiorem partem videas valgis saviis PL., hiulcum savium POËTA AP. GELL.

Opomba: Prvotna, etim. nedognana obl. je sāvium; poklas. obl. suāvium je nastala po ljudski etim., naslanjajoč to besedo na suāvis.

senātus -ūs, m (senex)

1. rimsko starešinstvo, rimski državni svet, rimski senat. V času kraljev je imel senat le posvetovalno oblast, v času republike pa je bil najvišja veja oblasti, duša in središče celotne države, čeprav je bila maiestas v rokah ljudstva. V času cesarjev, ki so vso državno oblast združili v svojih rokah, je senat izgubil samostojnost in pomen. Senatu, ki se je shajal v kuriji (curia) ali kakem svetišču, so predsedovali sprva kralji, pozneje konzuli, pretorji, včasih tudi ljudski tribuni: senatum rei publicae custodem, praesidem, propugnatorem collocaverunt CI., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit CI., nisi essent in senibus (sc. consilium, ratio), non summum consilium maiores nostri appellassent senatum CI., nec nisi post annos patuit tunc curia seros: nomen et a senibus mite senatus erat O. Posebne zveze: senatus populusque Romanus (okrajšano SPQR) CI. idr. ali samo senatus populusque L. (redko obratno, gl. populus) (rimski) senat in (rimsko) ljudstvo = posvetovalna in zakonodajna oblast, posvetovalna in zakonodajna veja rimske oblasti; senātūscōnsultum -ī, n (ixpt.), tudi senātūs cōnsultum in okrajšano SC, senatski sklep, sklep senata, z vsemi pravicami, ki jih ima senat (torej z zakonito močjo in zakonskimi pooblastili): CI. idr.; toda senātūs auctoritas CI. idr. senatsko (senatovo) mnenje, mnenje senata (brez zakonite moči in zakonskih pooblastil), prīnceps senātūs L. prvak senata (prvi senator iz senatorskega imenika, ki ga je prebral cenzor; gl. pod prīn-ceps), senatum vocare, convocare CI. senat sklicati (sklicevati), senatum legere L. ali recitare CI., L. (o cenzorju) brati, prebrati (prebirati) senatorski imenik, in senatum legere aliquem CI., L. (iz)voliti, spreje(ma)ti koga v senat, narediti koga za senatorja, in senatum venire CI. priti v senat, biti sprejet v senat, postati senator (prim. spodaj 2. a)), aliquem senatu movere S. idr. ali de senatu movere CI. ali senatu removere L. ali ex senatu eicere CI. izključiti koga iz senata (če je cenzor pri branju seznama (imenika) senatorjev izpustil ime katerega med njimi, je bil ta izključen iz senata).

2. meton.
a) senatska skupščina, senatsko zborovanje, zasedanje senata, senatno zasedanje, senatska seja: senatus est ali senatur habetur CI. senat zboruje, senat je zbran, senat zaseda, senat ima sejo, in senatum venire CI. priti (iti, prihajati) k senatni seji, senatum alicui dare CI. EP., L., S. dovoliti komu dostop k senatni seji, dovoliti komu zaslišanje na senatni seji, pustiti (puščati) koga pred senat, senatum mittere, dimittere CI., senatus frequens CI. zelo (številno) obiskana senatna seja (tako da je bil zbor sklepčen).
b) senatorski (častni) sedeži v gledališču: in senatu sedere SUET.

3. metaf.
a) starešinstvo, svet, senat nerimskih narodov: senatus ac populus Carthaginiensis L., senatus Remorum C., Aeduos omnem senatum amisisse C., senatus Lacedaemoniorum (= gr. γερουσία) N.
b) sploh skupščina, svèt: cum tamquam senatum philosophorum recitares CI., de senatu doctorum excludere HIER., senatus deûm M.
c) šalj. = visoki svet: senatum congerronum convocare PL., de re argentaria senatum convocare in corde consiliarium PL., sibi senatum consili in cor convocare PL., redeo in senatum rusum PL., frequens senatus poterit nunc haberier PL.

Opomba: Star. gen. sg. senātuis: FANNIUS AP. CHAR., SIS. AP. NON., VARR. AP. GELL., NIGIDIUS AP. GELL. ali senātī: PL., SIS. AP. NON., CI., CI. EP., CAELIUS AP. CI. EP., S., Q., AUS.; dat. sg. nav. senātuī, tudi senātū: T.

sili-cernium -iī, n (po ljudski etim. iz sili- k silēre; prim. silentes = umrli; drugi del (-cernium) ni zadovoljivo pojasnjen)

1. mrtvaška pojedina, sedmina, pogrebščina: Non., M., credidi silicernium eius me esse esurum Caecil. ap. Fest., funus exequiati laute ad sepulchrum antiquo more silicernium confecimus Varr. ap. Non., LIBAVITQUE DAPES leviter gustavit epulas super positas, quae silicernium vocantur quasi silicenium, super silicem positum Serv., silicernium dicitur cena funebris Fest.; metaf. kot psovka starcu, ki je že tako star, da bi lahko za njim že imeli sedmino: exercebo te, ut dignus es, silicernium Ter. ti stara kost; kot m silicernius -iī: qui dum iam silicernius finem sui temporis exspectaret, etsi mori non potuit, tamen infirmitatibus exultavit Cincius ap. Fulg.

2. (po drugih) silicêrnij, neka klobasa: Arn., P. F.

singultus -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena; po ljudski etim. naj bi izhajala iz gluttiō (in morda gula), po drugi razlagi naj bi šlo za frequ. k *singulere (iz singulus) „posamezno hropenje“ ali „spahovanje“, vendar podobnih paralel ni mogoče najti; po tretji razlagi naj bi beseda (morda) izhajala iz *sm-g- skupaj in *glutus (sor. z gula))

1. ihtenje, ihta, hlip(t)anje, kolc(anje): multas lacrimas et fletum cum singultu videre potuisti Ci., singultu medios impediente sonos O., singultuque pias interrumpente querellas O., singultus frequens Lucr., pectus atque ora singultu quatiens T.; pesn. pogosto v pl.: mitte singultus H. pusti ihto (jok), pleno singultibus ore O., frigiduli singultus Cat.

2. occ.
a) kot bolezen kolc(anje), podrigavanje, riganje, spahovanje, singúltus, starejše kolcavica, klipavica: Sen. ph., Plin., Ps.-Q. (Decl.).
b) hropenje, hropot umirajočih: Sen. ph., longis singultibus ilia pulsat V.; tudi o konjih: ilia singultu tendunt V.
c) o podobnem glasu α) živali αα) kokanje, kvokanje, klokanje, klokotanje, kokodakanje, kokodajs(k)anje, kropanje kokoši: Col. αβ) krakanje vran: Plin. β) vode klokanje, klokotanje, žuborenje: Plin. iun.

sub-moveō (sum-moveō) -ēre -mōvī -mōtum (sub in movēre)

1. odpraviti (odpravljati), odgnati (odganjati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): Aur., submovere inertes strictis gladiis L., instantes O., alios longe submotos arcet harena V., nec tyrannicidae (sc. imago) ullo alio casu summoveri (sc. potest) Q., gemitus suspirio tectus animam paene submovit Petr. me je skoraj zadušilo; med.: submotis nubibus V. ko se megle dvignejo, iz megel, ki so se dvignile. Od kod? z abl.: aliquem orbe suo O., quae (sc. Niobe) modo Latois populum summoverat aris O.; s praep. a: coniugem et liberos procul a furentibus T., aliquem a conspectu (sc. suo) Val. Max., Iust.

2. occ.
a) odvrniti (odvračati), udržati, zadrž(ev)ati: siquem tellus extrema refuso summovet oceano V.
b) odpraviti (odpravljati) = (za)ukazati komu umakniti se, veleti komu odstopiti (oditi): iubet … recusantes nostros advocatos submoveri Ci., submovere (sc. Academiam) non audeo Ci., summota contione Ci., summovere legatos L., cum pro tribunali quaedam ageret … starentque summoto populo accusator et reus L., summotis arbitris L., Cu., summoto Lysandro N., submoto eo (sc. Caesare) Vell.; poseb. kot t.t. (o liktorju) odpraviti (odpravljati), s poti spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjevati), odriniti (odrivati) ljudi, ki so v napoto prihajajočim oblastnikom, zaukazati (veleti) jim umakniti se ali narediti (delati) prostor: lictor, submove turbam et da viam domino L., summovere populum L., obvios Val. Max., nemo submovebatur Plin. iun.; abs. = narediti (napraviti, delati, pripraviti) prostor: submoveri Laetorius iubet L., lictores submoventes L., consul lictores misit, qui submovendo iter ad praetorium facerent L., per vacuum in summoto locum cuneo irruperunt L.; od tod abl. abs.: lictor apparuit, summoto incesserunt L. ko je bil narejen prostor; brezos. z dat. osebe, ki se ji dela prostor: felix est L. Sulla, quod illi descendenti ad forum gladio submovetur … ? Sen. ph., is, cui submovetur, non felicior eo, quem lictor semita deicit Sen. ph.; pren.: neque consularis summovet lictor miseros tumultus mentis H.
c) pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi, zapoditi, zavrniti (zavračati), nazaj potisniti (potiskati): Eutr., Fl., Vop. idr., nostros longius Hirt., avide ruentes barbaros Cu., procul amne Macedonum copias Cu., postquam … statione summotos hostium lembos audivit L., reliquos a porta paulum summovit C., summovere victorem hostem a vallo L., hostes ex muro ac turribus submoventur C., summovere cohortes sub murum C., hostes ab Alpibus in Italiam S. fr., summotis velut in aliam insulam hostibus T., hostes ex agro Romano trans Anienem submovere L., Germanos ultra Albim fluvium Suet.
d) (iz domovine v tujino) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati), (od)poditi: summotum studio defendis amico O., qui sum summotus ad Histrum O., summotum patriā proscindere O., ut … Pyladen urbe atque Italiā summoverit Suet., summovere philosophos ab urbe Plin. iun.
e) s prodajo stran spraviti (spravljati), proda(ja)ti: agnos, oves Col.
f) kaj čemu odtegniti (odtegovati, odtezati), odvze(ma)ti: arte nefandā summota est capiti tabes Lucan.
g) kako področje (lokacijo), kak kraj dalje ven pomakniti (pomikati), premakniti (premikati), premestiti (premeščati), nazaj potisniti (potiskati): marisque … urges summovere litora H., maria proiectis molibus submoventur Sen. rh.
h) kako področje, kak kraj odmakniti (odmikati), ločiti (ločevati) od drugega: terrae, quas natura longe submoverat Cu., submotae vastius terrae Mel. široma ločene ena od druge, Isthmos Aegaeum mare ab Ionio submovens Mel., ubi Alpes Germaniam ab Italia submovent Plin., in summoto loco partis meridianae murorum Amm. na izstopajočem delu (mestu). Od tod adj. pt. pf. submōtus 3 stran ležeč (stoječ), skrit: hic spelunca fuit, vasto submōta recessu V., submotae terrae Mel., submotus locus Amm.

3. metaf.
a) koga od česa odvrniti (odvračati), nagniti (nagibati), pripraviti koga do česa, (pri)siliti koga, da kaj opusti, da se izogne čemu: quem (sc. legatum) ad summovendos a bello Antiochum et Ptolemaeum reges misistis L., ut … magnitudine poenae a maleficio summoverentur Ci., solā formidine oppidanos a propugnandi studio summoturus Amm. (od)vzeti meščanom voljo braniti se.
b) α) koga pri čem zavrniti (zavračati), koga od česa izključiti (izključevati), ne pripustiti (pripuščati) k čemu, ne dovoliti (dovoljevati) komu česa: absentes petitione honorum Suet., athletarum spectaculo muliebre secus omne Suet., quid … crudelius quam homines honestis parentibus ac maioribus natos a re publica (od državne uprave) summoveri? Q., neminem ab eius latere (od zaupnega občevanja z njim) summovere Lamp. β) koga iz kake javne službe, s kakega častnega mesta (položaja, funkcije) odstraniti (odstranjevati), odpustiti (odpuščati), koga spraviti (spravljati) ob službo, koga odsloviti (odslavljati): aliquem administratione rei publicae Suet. = aliquem a re publica Vell., aliquem a proconsulatu Plin. iun., ministeria seniora summovere Lamp.; occ. (pesn.) izpodriniti (izpodrivati), spodriniti (spodrivati) koga (z njegovega položaja): dispeream, ni submosses (cj. plpf. v pomenu fut. II) omnes (sc. aemulos) H.
c) kaj odstraniti (odstranjevati), (iz)brisati iz česa: cum alia iure (na osnovi prava, na pravnem temelju) summoveantur Q., libros … tamquam subditos summovere familiā Q., sumendae voces a plebe summotae (po novejših izdajah semotae) Petr. ljudski govorici tuje besede.
d) α) odvrniti (odvračati) kaj od česa: silva … frondibus … Phoebeos submovet ictus O., summovisse hiemem tecto Lucan., quae (sc. cryptoporticus) … aquilonem inhibet summovetque Plin. iun. β) kako stanje odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (pre)poditi, odpraviti (odpravljati): informes hiemes reducit Iuppiter, idem summovet H., summovere regnum (samodrštvo, tiranijo) Plin. iun., dolores Cels., querelam Ph., summotus pudor H. premagan.
e) česa ne rabiti, ne dovoliti (dovoljevati) (upo)rabe, ne trpeti, ne prenašati: submovendum vero est utrumque ambitus genus Q., summovere mendacem … superstitionem Val. Max.
f) zavrniti (zavračati) koga ali kaj = ne pripustiti (pripuščati) koga, česa k čemu, ne ozreti (ozirati) se na kaj, ne upoštevati česa, vnemar pustiti (puščati) kaj pri čem: tabellas e quaestione Val. Max., sermonem a persona iudicis aversum … quidam in totum a prooemio summovent Q.
g) s prepovedjo odpraviti (odpravljati), prepovedati (prepovedovati): aurum a vestibus Vop. prepovedati rabo zlata na obleki.