Franja

Nabateī (Nabathaeī) -ōrum, m (Ναβαταῖοι, Ναβαϑαῖοι) Nabatéjci, sprva divje nomadsko, pozneje imovito trgovsko pleme v Petrski Arabiji: Auct. b. Alx., Plin., T., Amm. — Od tod

1. adj. Nabataeus (Nabathaeus) 3 (Ναβαταῖος, Ναβαϑαῖος) nabatêjski: Sid. (ki meri Nabātaeus), saltus Iuv.; pesn. = arábski, vzhoden, vzhodnjaški, jutrov(ski): regna O., ille (sc. eurus) … torsit in occiduum Nabataeis flatibus orbem Lucan.; subst. Nabataea -ae, f (Ναβαταία) Nabatéja, pokrajina (nabatejska) v Petrski Arabiji; njeno glavno mesto je bilo Petra, južno od Mrtvega morja: Plin.

2. subst. Nabatēs -ae, m Nabatéjec, preb. nabatejske pokrajine: Sen. tr.

Nīcēphorion in Nicēphorium -iī, n (Νικηφόριον) Nikefórij (Nikefórion)

1. gaj z Venerinim svetiščem pri Pergamu: L. (z obl. Nicephorium).

2. mesto ob Evfratu v Mezopotamiji južno od Edese: Plin. (z obema obl.), T. (z obl. Nicephorium).

Nūbae -ārum, m (Νοῦβαι) Núbi (Núbe), pleme, ki je živelo južno od Egipta: Plin., Sil. Sg. Nūba -ae, m Núbec, Núba: Cl.

Oenūs² -ūntis, acc. -unta, m (Οἰνοῦς) Ojnúnt, Evrotov pritok v Lakoniji južno od Sparte (zdaj Kelefina): L.

Oscus (star. Opscus) 3, adv. -ē óskovski, óskijski, óskiški, óški: lingua, vocabulum Varr., ludi Ci. (neka komična igra), id, quod item dicunt Osce Varr., Osce loqui Gell.; subst. Oscī -ōrum, m (Ὄσκοι) Óski, skupno ime vseh italskih plemen, ki so živela južno od Lacija (poseb. prastar narod v Kampaniji ob reki Liris); v samnitskih vojnah so Rimljani strli jedro njihove moči in proti koncu republike je izginil tudi njihov z latinščino sorodni jezik: Varr., L., V., Plin.

Ossa -ae, m in f (Ὄσσα) Ósa, visoka gora v Tesaliji, južno od doline Peneja: V., Mel., Plin. (z acc. Ossam), gr. acc. Ossan: O., Pr., Sen. tr. — Od tod adj. Ossaeus 3 (Ὀσσαῖος) óški, z Óse: ursa O., rupes Lucan., Ossaei bimembres Stat. = na Osi domujoči Kentavri.

Parthī -ōrum, m (Πάρϑοι), tudi Parthyaeī: Cu. Párti, nomadsko skitsko pleme južno od Kaspijskega morja, izvrstni konjeniki in lokostrelci: C., Ci., V., H., T., na slabem glasu kot nezvestniki in lažnivci: O., Iust., Cu., T.; od tod preg.: Parthis mendacior H.; sg. Parthus -ī, m Párt, kolekt.: si Parthus monet aliquid Caelius in Ci. ep., fugax O., versis animosum equis Parthum dicere H. — Od tod adj. Parthus 3 (Πάρϑος) pártski: eques Ci., reges Sen. ph. Parthicus 3 (Παρϑικός) pártski: C., T., Plin., Lucan., Fl., Cl., bellum Ci. ep. s Parti, pellis Dig. partsko (= od Partov pripravljeno, škrlatnordeče) usnje; sacculus Amm. ali cingula Cl. iz partskega usnja; od tod Parthicārius 3 k pártskim kožam sodeč: negotiatores Cod. I. trgovci s partskimi kožami; subst. Parthia -ae, f (Παρϑία): Iust., Plin. ali Parthiēnē -ēs, f (Παρϑιήνη): Cu. pokrajina Pártija, Partiéna, Pártsko.

Patmus (Patmos) -ī, f (Πάτμος) Pátmos, eden izmed sporadskih otokov južno od Samosa na maloazijski obali, kamor so pošiljali rim. izgnance (zdaj Patino): Plin.

Paxos -ī, m (Παξός) Páksos, otok 13 km južno od Korkire (Krfa), skupaj z otokom Propaksos (= οἱ Παξοί): Plin.

Pella -ae, f in Pellē -ēs, f (Πέλλα) Péla

1. rojstno in prestolno mesto Aleksandra Velikega v Makedoniji: Ci. ep., L., Plin. — Od tod adj. Pellaeus 3 pélski: Sil., arva O.; pesn. =
a) makedónski: H., Cl., ductor Lucan. ali iuvenis Iuv. ali tyrannus Mart. = Aleksander Veliki.
b) (ker je Aleksander osvojil Egipt in ustanovil Aleksandrijo) egíptovski: Canopus V., domus (kraljeva palača) Lucan., rex, puer (= Ptolemaj) Lucan., sceptra Sil.; pa tudi aleksandríjski: arces, muri Lucan., gula Mart. Aleksandrijcev. Subst. Pellaeus -ī, m Pélec, preb. Pele: O.

2. mesto v Siriji na obrobju doline Jordana, 26 km južno od Genezareškega jezera: aquis dives Pella Plin.

Philae -ārum, f (Φιλαί) Fíle, otoček na reki Nil, južno od Elefantine: Sen. ph., Lucan.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

Plānāsia -ae, f (Πλανασία) Planázija, otok južno od Elbe (zdaj Pianosa); v času cesarjev so nanj izganjali oporečnike: Varr., T.

Ravenna -ae, f Ravéna, mesto v Cispadanski Galiji ob Jadranskem morju južno od Padovih izlivov, še zdaj Ravenna: C., Ci., Veg., paludosa Sil., aequorea Mart. — Od tod Ravennas -ātis ravénski, iz Ravéne prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): vir Ci., ranae Mart., horti Plin., classis, ala T., ager Plin., Col.; subst. Ravennātēs -ium, m Ravenáti, Ravénci, preb. Ravene: Veg.

Rūspina -ae, f Rúspina, mesto v Zevgitani (Afriki Propriji), južno od Kartagine: Auct. b. Afr., Plin., Sil.

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

Sichem, f indecl. Síhem, Síkem, glavno mesto palestinske Samarije (zdaj Tell Balāṭa južno od Nablusa): VULG.

Sontiātēs -um, m Sontiáti (Sonciáti), keltsko pleme v Akvitaniji južno od Garumne (zdaj mesto Sôs): C.

Stabiae -ārum, f Stábije, mesto v Kampaniji južno od Pompejev, ki ga je skupaj s Pompeji in Herkulaneom (Herkulanejem) l. 79 zasulo ob izbruhu Vezuva: O., Col., Plin., Plin. iun. Od tod adj. Stabiānus 3 stábijski, stabijánski: litus Sen. ph.; subst. Stabiānum -ī, n

1. Stabijsko (ozemlje), Stabijánsko: in Stabiano Plin.

2. (Marijev) podeželski dvorec (podeželsko posestvo) pri Stabijah: Ci. ep.

Stēllātis (gen. -is) ager (-ī) ali campus (-ī), m Stelátsko polje, rodoviten okraj v Kampaniji južno od mesta Kales (Calēs): quasi vero paulum differat ager Campanus a Stellati Ci., his colonis … Stellatem campum dividi iubet Ci., in campum Stellatem descendit L., in campum Stellatem … Samnitium incursiones factae L., campum Stellatem … divisit … ad viginti milibus civium Suet., Stellatīsque docent campos Sil. Od tod adj. Stēllātīnus 3 stelátski, stelatínski: tribus L.