tūreus (thureus) 3 (tūs, thūs) kadilen, kadila (gen. sg.): dona V., grana O., solis est turea virga (grm) Sabaeis V., altaria Stat. žrtvenik, na katerem se sežiga kadilo, kadilni žrtvenik.
ūlex -icis, m bot. úleks, rožmarinu podoben grm: hae (sc. fossae) sternuntur gradatim ulice Plin., ulex siccatur, uritur, et cinis eius lavatur substrato caespite herboso, ut sidat aurum Plin.
verbēna -ae, f (iz *u̯erbes-nā; indoev. baza *u̯er-b- vrteti, viti, upogibati iz kor. *u̯er- vrteti, viti, zviti, zaviti, upogibati; sor. z verber[a] šiba, bič, bičanje, šibanje verberāre (osnovni pomen te skupine je menda „šiba (za pletenje)“); prim. gr. ῥάβδος šiba, prot, palica, ῥαπίς šiba, prot, ῥάμνος trnov grm, ῥαφή šiv, ῥαφίς šivanka, sl. vrba, let. verpiù (s)presti, let. virbs, virbens količek, virba drog, stvnem. rëba trta, vitica, poganjek = nem. Rebe trta; morda tudi lat. urbs = „pletena ograja“) veja; nav. pl. verbēnae -ārum, f zeleneče veje, mlado vejevje, svete vejice, sveto zeleničje (mladičje) lovorik, mirt, oljke, cipres idr. dreves za okraševanje, opletanje in bogoslužno rabo): Pl., Ter., O., Cu., Plin., Suet., Serv. idr., verbenā tempora vincti V.; pl.: ara castis vincta verbenis H.; poseb. znamenje pomoči prosečih svečenikov, zlasti fecialov kot poslancev: V., H., Plin. idr., mihi praesto fuerunt sacerdotes cum infulis ac verbenis Ci., patrem patratum fecit verbenā caput tangens L.; pri Cels. so verbenae razred rastlin, ki delujejo adstringentno in hladilno.
vīburnum -ī, n bot. grm dobrovíta (Viburnum lantana Linn.): verum haec tantum alias inter caput extulit urbes, quantum lenta solent inter viburna cupressi V.