Franja

Ālliēnus (Āliēnus) -ī, m Alijen, rim. nom. propr.: Ci.; poseb. znan je Q. All. Kvint Alijen, pretor l. 49: Ci. ep., Auct. b. Afr.

Allobrox -ogis, acc. -oga, m Alobrog: novisque rebus infidelis Allobrox H., Rufum, quem totiens Ciceronem Allobroga dixit Iuv. alobroškega Cicerona; nav. pl. Allobrogēs -um, acc. -ēs -ăs, m Alobrogi, bojevit narod med Rona, Isère in Ženevskim jezerom z glavnima mestoma Vieno (Vienna, zdaj Vienne) in Genavo (zdaj Genève, Ženeva): Ci., C., S., L. idr. — Soobl. v sg. Allobrogus (Allobrogēs): Prob. — Od tod adj. Allobrogicus 3 alobroški: Cels., Col., Plin. Kot častni pridevek rim. vojskovodij, ki so se srečno vojskovali z Alobrogi, npr. Q. Fabius Maximus Allobrogicus Kvint Fabij Maksim Alobroški, konz. l. 121: Vell., Val. Max., cur Allobrogicis (= Fabiis) et magnā gaudeat arā natus in Herculeo Fabius lare Iuv.

alumnus 3

A. pass.

I. kot adj. vzgajan, vzrej(ev)an: alumnum numen O., Stat. —

II. kot subst. masc. alumnus -ī

1. rejenec, gojenec: quid voveat dulci nutricula maius alumno? H., comes carus datus ibat alumno V., hic me Caietam notae pietatis alumnus... igne cremavit O., iuveni Silenum reddit alumno O., al. legionum T. gojenec legij = v vojaškem taboru vzgojen, sutrinae tabernae alumnus T. = čevljarski vajenec; Nemees alumnus Stat. (o levu); pren. gojenec = učenec: quid ait Aristoteles reliquique Platonis alumni? Ci., alumnus disciplinae meae Ci. ep., ego igitur pacis, ut ita dicam, alumnus Ci., al. virtutis Sen. rh., artis aetheriae (vedeževalne umetnosti, vedeževalstva) Stat., al. Urbis T. gojenec rim. mesta; atrib.: alumnus grex Prud. množica učencev.

2. occ.
a) otrok, sin: Italia alumnum suum servitutis extremo... supplicio fixum videret Ci., nec Romula quondam ullo se tantum tellus iactabit alumno V., Peligni ruris alumnus O., Cretae alumnus (= Iuppiter) O., nunc Rudiae solo memorabile nomen alumno (= Ennio) Sil., Antenorei laris al. Mart., agrestis (= agri) alumnus Sen. tr., alumni fluminum Val. Fl. porečniki; nemorum alumnus Stat. sin gozdov = lovski prijatelj, lovec; pren.: non alumnus fortunae, sed partus Plin. ne posinovljen, ampak pristen otrok sreče.
b) v pl. (o živalih) mladiči, gnezdo (mladičev): abeas parvis aequus alumnis H., dulces alumni H.
c) (o trtnih mladikah) rozge: Col. Kot subst. fem. alumna -ae rejenka, gojenka: nostra haec alumna et tua profecto filia Pl., at vos si laesae contemptus tangit alumnae O., Agrippinam filiam et alumnam... praedicare Suet., noctis alumna (=Tisiphone) Sil., aquai dulcis alumnae Ci. poet. (o žabah), quercus al. vadi Stat., Sequanicae textricis alumna (= endromis) Mart.; pren.: bene constitutae civitatis quasi alumna quaedam eloquentia Ci., eloquentia alumna licentiae T., cliens et alumna Urbis Ostia (kot rim. naselbina) Fl., terra (Italia) omnium terrarum alumna eadem et parens Plin.

B. act.

I. kot adj. hraneč, hranilen: cygnus... alumna stagna petierat M. —

II. kot subst. fem. rednica, hranilka: Ceres, alumna terrarum ac nutrix mortalium M.

Amānus -ī, m (Ἀμανός) Aman, del gorovja Tavra v Mali Aziji, razvodje med Sirijo in Kilikijo: Ci. ep., Lucan., Mel., Plin. Od tod adj. Amānicus 3 amanski, zlasti Amānicae pylae (Ἀμανικαὶ πύλαι) Amanska vrata (čisto lat. portae Amani montis Plin.), prelazi, ki vežejo Sirijo in Kilikijo: Cu.; subst. Amāniēnsēs -ium, m Amanjani, preb. amantske gore: Ci. ep. — Kot rim. nom. propr. Amānus -ī, m Aman: Sil.

ambiurbium -iī, n (ambi in urbs) spravni obhod okrog rim. mesta po sklepu senata, kadar je mestu ali pretila kaka nesreča ali pa se je odvrnila od njega: Serv., Vop., P. F.

Ameria -ae, f Amerija, mesto v Umbriji: Ci., Plin. Od tod adj. Amerīnus 3 amerijski, iz Amerije: Ca., Col., Plin., municeps Ci., retinacula V. vezače iz amerijske vrbe; subst.
a) Amerīnus -ī, m pogosteje pl. Amerīnī -ōrum, m Amerijec, Amerijci, preb. Amerije: Ci., Plin.
b) Amerīna -ōrum, n (sc. māla ali pira) amerijsko sadje: Stat. Devet rim. milj pod Amerijo je stala (v Etruriji) Amerijska trdnjava Amerīnum castellum ob Vadimonskem jezeru (lacus Vadimōnis); blizu nje Amerīna praedia amerijsko vaško posestvo: Plin. iun.

Ammiānus (-ī) Marcellīnus -ī, m Amijan Marcelin, sredi 4. st. po Kr. (bržkone v Antiohiji v Siriji) rojeni Grk, ki je spisal Rerum gestarum l. XXXI, zgodovino rim. države od Nerve do Valenta (od l. 91 do 378 po Kr.); prvih 13 knjig se je izgubilo: Cod. Th.

Amorgus (Amorgos) -ī, f (Ἄμοργος) Amorg (zdaj Amorgós), eden izmed sporadskih otokov jugovzhodno od Naksosa; tja so izganjali rim. cesarji svoje nasprotnike: T., Plin.

āmoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. stran spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtegniti (odtegovati) (naspr. admovēre): eas res, quibus fundi cultura continetur, amovere et vendere Ci., ab his columnis... signa amovit L., sacra... amovimus ab (izpred) hostium oculis L., locus a conspectu amotus L. oddaljen, amovere cotidianum victum ab aliquo N.; o osebah: am. aliquem ex istis locis Ci. ep. ali ab altaribus L., exercitum Rom. ab urbe circumsessa L., custodem Pr., custodes (gledališko stražo) T., amoto patre T. ob nenavzočnosti očeta, ko oče ni bil navzoč, amotis longius ceteris Cu., amovere se finibus Ausoniae Sil. oditi; od tod se amovere v pogovornem jeziku = spraviti se, pobrati se; se hinc Ter., se rus Pl., se e medio Suet.; pren.: Porcia lex virgas ab omnium civium Rom. corpore amovit Ci. je vse rim. državljane osvobodil telesnih kazni, quaecumque vetustate amovet aetas Lucr. karkoli (vse) polagoma vzame čas;
a) (evfem. = furari) vzeti, izmakniti (izmikati), (u)krasti: Icti., boves per dolum amotae H., quod (poculum) amoverant Cu., amotā et pyxide veneni Suet.
b) odpoditi, evfem. = pregnati: suspectos aemulationis, aliquem Cretam T., Suilium quaestorem amovendum in insulam censuit T., amotus Cercinam XIV annis exsilium toleravit T.
c) koga odstaviti iz kake službe, izključiti ga iz česa, izobčiti ga iz česa: Saturnium quaestorem a sua frumentaria procuratione Ci., censor libertinos tribubus amovit Aur.

2. pren. (kaj neprijetnega, škodljivega, kvarnega) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), ukloniti (uklanjati), (od)vzeti, odvzemati, (od)jemati, odvrniti (odvračati), izločiti (izločevati), odvaliti, npr. krivdo: metum Ter., Ci., suspicionem ab adulescente Pl., socordiam ex pectore Pl., quis amovet culpam ab eo? Ci., am. a se non crimen, sed culpam ipsam Corn., enixe ab se culpam L., bellum, terrorem L., cupiditates omnes amovere iudicis est Ci. zadrževati, comitas adsit, assentatio... procul amoveatur Ci. se izločuj, se ne pripuščaj, sensum doloris mei a sententia dicenda amovebo Ci. čutu svoje bolečine ne bom dal vplivati na sodbo, čut bolečine mi ne bo vplival na sodbo, metus est nonnumquam amovendus..., nonnumquam adhibendus Q., principio atque studio amotus puerilis est animus Pl. duh je opustil otročje nagibe, amolior et amoveo nomen meum L. (gl. āmōlior), amoto quaeramus seria ludo H. pustimo šalo, brez šale.

Opomba: Fut. I. v preprosti govorici amoveam: Aug., It.

Ampelius -iī, m Ampelij, rim. nom. propr., npr. L. Amp. Lucij Ampelij, pisec v 4. st. po Kr.: Amm., Sid.; neki drug Lucij Ampelij je napisal menda v 3. st. po Kr. knjigo Liber memorialis.

amphitheātrum -ī, n (gr. ἀμφιϑέατρον) polkrožno gledališče, amfiteater, elipsasto rim. gledališče, sprva leseno, pozneje umetelno zgrajeno iz kamenja, v sredi jajčast prostor (arēna) za boje gladiatorjev in zveri; ta prostor je obdajalo trdno zidovje z obokanimi votlinami (cavernae) za zveri, na zidovju je bil oder (podium), nad njim v krogih v tri do štiri rede ali pode se dvigajoči sedeži za gledalce in čisto na vrhu odprta galerija. Pred dežjem in pripeko so gledalce branile plahte (vella), razpete čez vse gledališče: Mart., Plin. iun., Isid. Najimenitnejši je bil v Rimu Flavijev amfiteater (zdaj imenovan il Coliseo, Colosseum), ki ga je l. 72 po Kr. začel zidati Flavij Vespazijan in ga je po petih letih dozidal njegov sin Tit. To med Velijo, Eskvilinom in Celijem stoječe gledališče je imelo sedeže za 87000 gledalcev in poleg tega še za 20000 gledalcev prostora na odprti galeriji: Plin., T., Suet. Zidovi drugih amfiteatrov so se ohranili še v Veroni, Piacenzi, Pulju, Salernu in drugod. — Od tod adj.

1. amphitheātrālis -e amfiteatrski: Plin., Mart., Prud., Cl.

2. amphitheātricus 3 amfiteatrski: charta Plin. slabša vrsta papirja, ki so jo sprva izdelovali v aleksandrijskem amfiteatru ali okrog njega.

amphora -ae, f (gr. ὁ ἀμφορεύς)

1. amfora, dvoročna glinasta, redkeje steklena ali oniksna posoda z ozkim vratom, spodaj koničasta, da se je dala zapičiti v zemljo ali v luknje nalivalne mize (abacus), ročka, vrč: Ca., Pr. idr., amphora coepit institui, currente rotā (lončarsko vreteno) cur urceus exit? H. Poseb. kot vinska posoda: Ca., Ci. idr., Laestrigonia Bacchus in amphora H. = formijsko vino (Formiae). V te amfore iz sodov (dolia) pretočeno, dovolj prevrelo vino so dajali v dimnico ali vinsko skladišče (fumarium, apotheca, horreum), kjer je zorelo; amforam so vrat zamašili s pluto in zamašek zasmolili ali oblili s sadro. Na amfore ali na posebne, na vrat pritrjene znamke (tessarae) so napisali nota = vrsto vina in leto, v katerem so ga dali v skladišče (leto je bilo označeno z imeni konzulov, ki so bili takrat na oblasti): Ca., Col., Dig., hic dies... corticem adstrictum pice dimovebit amphorae fumum bibere institutae consule Tullo H., (L. Volcatius Tullus konzul l. 66), parcis deripere horreo cessantem Bibuli consulis (= l. 49) amphoram H., statim allatae sunt amphorae vitreae diligenter gypsatae Petr., quarum (amphorarum) in cervicibus pittacia erant affixa cum hoc titulo: Falernum Opimianum centum annorum Petr.; amphora pesn. met. = vino: H., Mart. V amforah so hranili tudi olje: amphorae oleariae Ca., med: mella condit amphoris H., CCCC amphorae mellis Ci., staljene kovine: amphoras complures complet plumbo, summas operit auro et argento N.; amphora kot krsta: sit tumulus lenae curto vetus amphora collo Pr. (v ta namen je bila v sredi prerezana in se je zopet staknila, ko je bil mrlič položen vanjo); kot velika odtočilna posoda z bolj lijastim vratom, ki je stala v ozkih ulicah in prehodih v uporabo mimoidočim: Titius ap. Macr.; amphorae sparteae Ca. dvolocnate košare iz bodalice za shranjevanje grozdja.

2. amfora
a) kot tekočinska mera = quadrantal = duae urnae = VIII congii = XLVIII sextarii = DLXXV cyathi, približno 20 litrov: Plin., Fest., quaterni denarii in singulas vini amphoras Ci.
b) kot pravilna (normalna) utež za določitev ladijske velikosti = 80 rim. funtov (prim. našo tono = 1000 kg): Plin., navis plus quam trecentarum amphorarum L., naves onerariae, quarum minor nulla erat duum milium amphorûm (= amphorarum) Lentulus in Ci. ep.

amterminī -ōrum, m (amb[i] in terminus) „ob mejah rim. ozemlja prebivajoči“, obmejniki, obmejni prebivalci: P. F.

Anastasius -iī, m Anastazij, rim. priimek, npr. Fl. Valerius Anastasius, rim. cesar. Od tod adj. Anastasiānus 3 Anastazijev, anastazijski: Cod. I.

Ancus (-ī, prim. ancus) Mārcius -iī, m Ank Marcij, četrti rim. kralj: Varr. fr., Ci., V., H., O.

Ancȳra -ae, f (Ἄγκῡρα) Ankira,

1. mesto v Veliki Frigiji, glav. mesto galskih Tektosagov, pozneje rim. pokrajine Galacije: L., Cu., Plin., Cl. Od tod adj. Ancyrānus 3 ankirski: triumphi Cl. nad Galati. Posebno pomemben je ankirski spomenik monumentum ali marmor Ancȳrānum, prepis zapisnika Avgustovih dejanj, ki ga je sam sestavil (index rerum a se gestarum Suet.), v lat. in gr. jeziku vklesan v stebre (beli marmor) na levi in desni strani vhoda v vežo ankirskega svetišča, ki so ga hvaležni Ankirijci zgradili na čast Avgustu, ker je zelo polepšal njihovo mesto. Večino tega spomenika so l. 1553 in 1861 spet našli. Omenjeni index je Avgust priložil svoji oporoki, ki jo je dal Vestalkam v hrambo in v kateri je izrazil željo, da naj se vdolbe ta zapis tudi v bronaste table, postavljene pred njegov mavzolej.

2. frigijsko mesto ob reki Macestu: Plin.

andabata -ae, m (menda kelt.) tavalec, rim. gladiator, ki je imel čelado brez odprtin za oči in je zato v smeh gledalcem večinoma udarjal le po zraku: Ci. ep.; od tod: clausis, ut dicitur, oculis andabatarum more pugnare Hier. (o praznih zamahih, udarcih v zrak). Andabatae naslov neke Varonove satire: Non.

Andriscus -ī, m (Ἀνδρίσκος) Andrisk, suženj, ki se je oznanjal za Filipa, sina mak. kralja Perzeja (zato nav. imenovan Pseudophilippus, Ψευδοφίλιππος = Lažni Filip) ter povzročil tretjo mak. vojno, ki se je končala s tem, da je rim. poveljnik Metel spremenil Makedonijo v rim. pokrajino; Metelovo zmagoslavje je poudaril sam Andrisk kot ujetnik: L. epit., Fl.; le Pseudophilippus imenovan pri: Ci. in Vell.

Andronīcus -ī, m (Ἀνδρόνῑκος) Andronik, gr. moško ime. Posebno znana sta:

1. (L. ali T.) Livius Andronicus (Lucij ali Tit) Livij Andronik, Tarentčan, v vojni l. 272 ujet, suženj Marka Livija Salinatorja, ki ga je pozneje osvobodil, začetnik rim. umetnega pesništva. Prevedel je Odisejo v saturnijskih verzih in pisal drame po gr. vzorih: Ci., H., Q., Gell.

2. Andronicus Cyrrhēstēs Andronik Kirest, ki je zgradil še zdaj v Atenah stoječi stolp vetrnik: Vitr.

Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F. —Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.