Franja

Numeriānus -ī, m Numeriján, rim. cesar, umorjen l. 284 po Kr.: Aur., Eutr., Vop.

Numerius¹ -iī, m Numêrij, rim. ime: qui celeriter erant nati, Numerios praenominabant Varr. ap. Non.; poseb. ime Fabijevega rodu (gl. Fabius).

Numerius² 3 Numêrij(ev), ime rim. rodu, npr. Q. Numerius Rufus Kvint Numerij Ruf, tr. pl. l. 57, Ciceronov nasprotnik: Ci. — Od tod adj. Numeriānus 3 Numêrijev, nekega Numerija (gen.): de randusculo Numerino Ci. ep.

Numīcius 3 Numícij(ev), ime rim. rodu npr.

1. T. Numicius Priscus Tit Numicij Prisk, konzul l. 169 se je odlično bojeval zoper Volske: L.

2. T. Numicius, tr. pl. l. 321 je bil izročen Samnitom zaradi sramotnega miru, sklenjenega pri Kavdiju: Ci.

Numisius 3 Numízij(ev), ime rim. rodu: L., T., Numisii Ci. Od tod adj. Numisiānus 3 Numízijev: forma Ci. ep. gradbeni načrt nekega Numizija, vitis Col., Plin.

Numitōrius 3 Numitórij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. P. Numitorius Publij Numitorij, stric Virginije, ki jo je preganjal Apij Klavdij; tr. pl. l. 449: L.

2. P. Numitorius Pullus Publij Numitorij Pul iz Fregel je l. 125 izdajsko predal svoje mesto Rimljanom: Ci.; njegova hči Numitoria Numitorija je bila mati triumvira Antonija: Ci.

3. C. Numitorius Gaj Numitorij, Ciceronova priča v pravdi zoper Vera (Verres): Ci.

nummus (slabše nūmus) -ī, m (sor. z numerus [gl. numerus] in z gr. νόμιμος zakonit, običajen; prim. gr. νοῦμμος srebrni novec, ki je bil v obtoku pri Dorcih v Italiji)

1. novec, denar, pénez, v pl. novci, denarci, denar: n. argenteus Varr. fr., Suet., Vulg., nummus in Gallia nullus Ci., n. asper Pers., Sen. ph., Suet. neobrabljen denar, plumbei nummi Pl. svinčen, tj. slab denar, nummi aurei Ci. zlati novci, zlatniki, zlati, nummi adulterini Ci., Fr. ponarejeni, utuntur omnes uno genere nummorum Ci., habere in nummis Ci. v gotovini, in suis nummis multis esse ali in nummis versari Ci. imeti svoj denar, bogat (premožen, petičen) biti, nummi, id ab Siculis Varr., pedisequi cum nummis secuti sunt N., virtus post nummos H., mercedem aut nummos undeunde extricat H. glavnico, nummo locare Plin. iun. ali nummis colere Dig. za denar.

2. sinekdoha
a) srebrni denar, najobičajnejši rim. denar v obtoku, nav. imenovan sēstertius, sestercij: n. sestertius Ci., L., Col., duobus milibus nummûm emere Ci., fiet eritque tuus nummorum milibus octo H., bis dena super sestertia nummûm H. nummo uno venire G. (Inst.).
b) kot grški novec = drahma, ponekod tudi = didrahma: emere, vēnīre nummo Pl.

3. metaf. v izraz malosti = belič, bor, cemper, krajcar, počen groš: si quid nummo sarciri potest Pl. za belič = za nekaj malega, nummus nullus cuiquam deductus est Ci., ad nummum convēnit Ci. ep. ujemalo se je do beliča, nummo sestertio alicui addici Ci.

Opomba: Gen. pl. nummorum in nummûm; pri Ci. nummorum = denarjev (denarja), nummûm = sestercijev.

Numonius -iī, m Numónij, redko rim. rodovno ime, npr. Vala Numonius Vala Numonij, Varov legat: Vell.

nūndinus 3 (sinkop. iz *noven- (= novem) + *dinom (prim. skr. -dínam, sl. dan) dan) „kar je (pride, se zgodi) devetega dne“ (po rim. štetju, po našem = osmega dne), k devetim dnem sodeč, devetdneven. Le kot subst.

I. Nūndina -ae, f (sc. dea) Nundína, boginja in predstojnica očiščevanja, ki se je opravljalo pri dečkih devetega, pri deklicah pa sedmega dne po rojstvu: Macr. —

II. nundinae -arum, f (sc. feriae)

1. sejemski (semanji, tržni) dan, tedenski sejem (semenj), vsak deveti, po naše vsak osmi dan. Na ta dan so prihajali kmetje v mesto prodajat in kupovat, poleg tega pa so se seznanili z raznimi javnimi (državnimi) zadevami, zlasti zakonskimi predlogi, napovedi volitev, sodnih obravnav idr.; v ta namen so morale biti vse take napovedi ob treh sejemskih dneh javno razglašene; gl. spodaj trīnum nūndinum): nundinarum paneguris Ci. ep., in trinis nundinis Plin., trinis nundinis continuis Gell. ob treh zaporednih semanjih dneh, tertiis nundinis Gell., ius nundinarum in privata praedia a consulibus petit Suet. pravico prodajanja; nundinae tudi = šolske počitnice: hi pusilli pigri, qui expectant nundinas, ut magister dimittat lusum Varr.

2. meton.
a) trg, tržišče, sejem, semenj: illi Capuam nundinas rusticorum … esse voluerunt Ci., nundinas obire L. hoditi po sejmih (semnjih) (zaradi nabiranja volilnih glasov), nundinarum conventus Col., instituere in agris suis nundinas Plin. iun.
b) stroški, preživnina ob sejmih (semnjih): Ulp. (Dig.).

3. metaf. trženje, trgovanje, kupčevanje s čim, prodaja(nje): imperium populi Romani huius domesticis nundinis deminutum est Ci., totius rei publicae nundinae Ci., vectigalium flagitiosissimae n. Ci.; sg. nūndina -ae, f: Sid. —

III. nūndinum -ī, n (sc. tempus ali spatium)

1. sejemski čas, sejemska doba, sejemsko obdobje: inter nundinum Luc., Varr. ap. Non. v dobi med dvema „nundinama“, vsakih osem dni, vsak osmi dan. Poseb. trīnum nūndinum (sc. tempus) trije zakonski sejemski dnevi = doba treh osemdnevnih tednov, od katerih za zadnjega ni bilo nujno, da je že potekel, ampak se je lahko šele začel, torej doba od 17—24 dni, zakonito predpisani napovedni rok (za zakonske predloge, volilne zbore idr.). Prvotno je trīnum nūndinum skrč. gen. pl. besed trīnae nūndinae = trīnum nūndinārum, sc. tempus ali dies; to je razvidno iz stavkov kot npr.: si, quod in ceteris legibus trinum nundinum (17-dnevni rok) esse oportet, id in adoptione satis est trium esse horarum, nihil reprehendo Ci. (De domo sua 41), se praesentem trinum nundinum (sc. tempore) petiturum Ci. ep. ob treh sejemskih dneh, quarta sit accusatio trinum nundinum praedictā die Ci. da se obtožba bere četrtič po preteku zakonitega roka (= treh sejemskih dni) in da se prej napove dan zanjo, promulgatio (sc. legis) trinum nundinarum (sc. tempore) Ci., in trinum nundinum (sc. diem) indicere comitia L. (prim. ad Castoris sc. aedem). šele pozneje so imeli trinum nundinum za nom. sg. n; zato so nastali skladi kot npr.: rogatio trinō nundinō promulgata Q.

2. v cesarski dobi = doba konzulovanja (= 2, 3, 4, največ 6 mesecev): omnia nundina suffectorum consulem clauserat Vop., nundina vetera ex ordine instituit Lamp.

Nunnius -iī, m Núnij, rim. priimek, npr. A. Nunnius Avel Nunij, tekmec Lucija Apuleja Saturnina: L. epit., Val. Max.

occātor -ōris, m (occāre) branač: Col.; pren.: o. scelerum Pl. — Pooseb. Okátor = Branač, rim. poljedelski bog, ki pospešuje brananje: Serv.

Occius -iī, m Ókcij, rim. nom. propr. Znan je Q. Occius Kvint Okcij, legat konzula Kvinta Kajkilija Metela Makedonskega v Hispaniji l. 143: L. epit., Val. Max.

Ōceanus -ī, m (gr. Ὠκεανός)

1. svetovno morje, ocean, ki po predstavi starodavnikov obliva zemeljsko ploščo (naspr. Sredozemsko morje): H., V., Iust., Cl., Oceani ostium Ci., Mel. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina, Oceani amnes V. = (gr. Ὠκεανοῖο ῥοαί Hom.); apoz.: mare Oceanus C., T., Mel.; pooseb. Okéan, sin Vulkana in Gaje, Tetijin soprog, oče vodovij: Ci., O., Cat.; kot rim. priimek: Mart.

2. metaf. velika kopalna kad, velika kopanja: Lamp. — Od tod adj. Ōceanicus 3: Mel. ali Ōceanius (Ōceaneus) 3: Prisc., Isid. oceánski (okeánski), oceánov (okeánov); patron.
a) Oceanidēs -ae, m Okeaníd, Okeanov sin: Prisc.
b) Ōceanis -idis, f.: Prisc. ali Ōceanītis -idis, f (Ὠκεανῖτις): V., Hyg. Okeaní(ti)da, Okeanova hči = morska nimfa.

Ocella -ae, m (ocellus) Okéla = Malooki, rim. priimek: Ci., Plin., Suet.

ocellātus 3 (ocellus) okat, očesca imajoč; subst. ocellātī -ōrum, m (sc. lapilli)

1. jajčasti dragi kamenčki: Varr.

2. okati kamenčki, sprožilne kroglice (ki imajo očesca kakor kocke): ludere ocellatis Suet.; prim. še Varr. ap. Non. — Kot rim. ženski priimek (izpeljan iz Ocella) Ocelata: sorores Ocellatae Suet.

Ocellīna -ae, f (Ocella) Okelína, rim. ženski priimek: Livia Ocellina Suet.

Ocrea² -ae, m Ókrea, rim. priimek, npr. C. Luscius Ocrea Gaj Luscij Okrea: Ci.

Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.

oesypum -ī, n (gr. οἴσυπος)

1. ójsip = mastni pot in nesnaga, ki se lepi na neoprani ovčji volni: Plin.

2. ójsip, izvleček iz te nesnage kot lepotilo rim. dam: O., Plin.

Ofella² -ae, m Oféla = Grižljajček, rim. priimek, npr. Lucretius Ofella Asc., L. epit.