Franja

Minucius 3 Minúcij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

I. iz patricijskega rodu:

1. L. Minucius Lucij Minucij, konz. l. 458; nesrečno se je vojskoval zoper Ekve, a ga je rešil diktator Kvinkcij; l. 450 diktator, l. 439 je razodel nakane Spurija Melija: L.

2. Minucia Minucija, vestalka, l. 337 obsojena zaradi nečistosti in živa pokopana: L. —

II. iz plebejskega rodu:

1. M. Minucius Rufus Mark Minucij Ruf, l. 217 pod vrhovnim poveljstvom diktatorja Fabija Maksima Kunktatorja poveljnik konjenice (magister equitum) zoper Hanibala. Z njim se je v svoji ognjevitosti spustil v bitko, v kateri bi bil gotovo padel, če ga ne bi rešil diktator: L., N., Lucan., Sil., Vell.

2. Q. Minucius Thermus Kvint Minucij Term, tr. pl. l. 62, Ciceronov prijatelj, v državljanski vojni na Pompejevi strani: C., N.

3. Minucius Felix Minucij Feliks Afričan, krščanski apologet okrog l. 220 po Kr.; v obliki dialoga je napisal zagovor krščanstva z naslovom „Octavius“. — Adj. Minúcijev, minúcijski: gens Ci., porticus Minucia (v Flaminijevem cirkusu) Ci., via (iz Rima v Brundizij) Ci. ep., lex P. F., porta P. F.

Mīsēnus -ī, m (Μισηνός) Mizén, Ajolov sin, Hektorjev tovariš, pozneje Enejev spremljevalec in trobentač: V. Od tod Mīsēnus -ī, m (sc. mons): V. ali Mīsēnum -ī, n (sc. promunturium, Μισηνόν) Ci., T., Plin. iun., Suet., Veg. Mizén, mizenski rt in mesto v Kampaniji ob Bajskem zalivu, rim. vojaško pristanišče (zdaj Cap di Miseno): promunturium Misenum T. ali Miseni L., T.; tudi Mīsēna -ōrum, n: nobilia Pr. (ker je bil tam pokopan Mizen). — Od tod

1. adj. Mīsēnēnsis -e mizénski: T.

2. subst. Mīsēnātēs -ium, m Mizenáti, Mizénci, preb. Mizena: Veg.

Mithrās -ae, m: Stat., Cl. ali Mithrēs -ae, acc. -em (-ēn), m: Cu. (Μίϑρας, jon. Μίϑρης) Mítra

1. perz. božanstvo, sprva beli dan, pozneje sončni bog, od časa Kserksa I. glavno božanstvo perz. religije. Po vojni z gusarji so njemu na čast obhajane skrivne slovesnosti našle pot tudi v Rim, cesarja Trajan in Domicijan pa sta jih uvedla tudi formalno. — Od tod adj. Mithriacus 3 (Μιϑριακός) Mítrov, Mítrin, mitréjski: sacra Lamp.

2. ime Izidinega svečenika: Ap. (z acc. Mithram).

mittela -ae, f (demin. k mitra)

1. oglavna (naglavna) poveza, ki so jo nosile gr. žene in pozneje rim. hotnice in rim. mehkužniki: V. (Copa), Ap.

2. povoj, oprt(nica), v katerem se nosi zlomljena ali izpahnjena roka: Cels.

Mnaseas -ae, m (Μνασέας) Mnázeas, gr. pisec del o poljedeljstvu, eden od virov rim. piscev: Varr., Col., Plin.

Mocilla -ae, m Mocíla, rim. priimek, npr. L. Iulius Mocilla: N.

modius -iī, gen. pl. večinoma modiûm, m (modus)

1.
a) mernik, korec, rim. žitna mera = 16 sekstarijev ali 1/6 atiškega medimna, 8,75 l: Pl., Plin., tritici modiûm CC Ci., mille fabae modii H.; preg.: multi modii salis simul edendi sunt, ut amicitiae munus expletum sit Ci., modio nummos metiri Petr. (o zelo bogatem človeku), pleno modio Ci. ep. obilno.
b) mernik kot mera za druge snovi: oleam puram metiri modio oleario Ca., metientibus dimidium super tres modios explesse L.
c) (kot površinska mera) módij = 1/3 orala (iugerum): Pall.

2. metaf. luknja jadrnika (jambora): Isid.

Modius -iī, m Módij, rim. nom. propr. Znana sta:

1. M. Modius Mark Modij, rim. vitez, ki se je na Siciliji okoristil s podkupovanjem Vera: Ci.

2. Q. Modius Kvint Modij, vzrejevalec konj s priimkom Equiculus: Varr.

Molliculus -ī, m Molíkul, rim. priimek, npr. Ti. Minucius Molliculus Tiberij Minucij Molikul, pretor: L.

monētālis -e (monēta) kovniški, novčen, denaren: triumviri Dig. kovniški triumviri, aurum Ap. kovano zlato, pes Hyg. (rim.) novčna mera; šalj. subst. monētālis -is, m denarnik = terjalec za denar: Ci. ep.

montānus 3 (mōns)

1. (po)gorski (naspr. campester): genus agrorum campestre, collinum et montanum Varr., numen, cacumina, fraga O., flumina, oppida V., loca montana et aspera L., uxor Iuv. z gorá = čvrsta, krepka, Ligures L., homines asperi et montani C. robati gorjan(c)i, gentes Plin., sal Col., locus planus an montanus Q., aqua Vitr., excessus Amm.; subst.
a) montānī -ōrum, m gorjan(c)i, hribovci, pogorci: C., L., Plin., T.
b) montāna -ōrum, n gorski svet, gorati kraji, pogorje: L.

2. pesn. metaf. gorat: Dalmatia O. — Kot nom. propr. Montānus -ī, m Montán, rim. priimek, npr. Curtius Montanus Kurcij Montan, Tiberijev ljubljenec, pesnik, dober govornik, znan požrešnež: O., T., Iuv.; Montanus Montan, Plinijev prijatelj: Plin. iun.; Votiēnus Montanus Vocien Montan, retor, starejši sodobnik govornika Seneke: Sen. rh. Od tod adj. Montāniānus 3 Montánov, montánski: quae Montaniana Scaurus vocabat Sen. rh. kar je Skaver imenoval „montansko“ = posebnost govornika Vociena Montana.

Mūcius 3 Múcij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znani so:

1. C. Mucius Cordus Gaj Mucij Kord, ki je hotel l. 508 umoriti kralja Porzeno. Ujet pri tej nakani si je ožgal desnico; zato so mu baje nadeli vzdevek Scaevola (Levak, Levičar), priimek, ki je ostal njegovim potomcem: Ci., L., Sen. ph., Sil., Val. Max., Fl., Lact. Scaevola je sicer etrursko ime.

2. P. Mucius Scaevola Publij Mucij Scevola, konz. l. 133, prijatelj bratov Grakh, nasprotnik Scipionov, pravnik in govornik: Ci., Iuv., Pers.

3. Q. Mucius Scaevola Kvint Mucij Scevola, avgur, l. 121 pretor v Aziji, konz. l. 117, Lelijev zet, tast govornika Lucija Licinija Krasa, pravnik in govornik, Ciceronov in Atikov učitelj. Ko ga je Albucij tožil repetundarum se je zagovarjal sam in bil oproščen: Ci.

4. Q. Mucius Scaevola, pontifex maximus Kvint Mucij Scevola, najvišji svečenik. Ko je bil l. 100 namestnik v Aziji, je bil zaradi svoje pravičnosti in nesebičnosti tako spoštovan in priljubljen, da so Azijci ustanovili in obhajali njemu na čast Mucijev praznik Mūcia -ōrum, n mucije, Mucijev praznik; konz. l. 95, imeniten pravnik, govornik in državnik, zahrbtno umorjen l. 82: Ci., Gell.

5. Mūcia Tertia Mucija Tercija, hči prejšnjega, tretja Pompejeva soproga, zaradi prešuštvovanja s Cezarjem od njega ločena in pozneje poročena z Emilijem Skavrom: Ci. ep. — Pl. Scaevolae možje kakor (kakršen je bil) Scevola: Aug. — Kot adj. Múcijev, múcijski: L. idr. — Od tod adj. Mūciānus 3 Múcijev (= pontifika Kvinta Mucija Scevole): exitus Ci., cautio Icti.

Mugillānus -ī, f Mugilán, rim. priimek, npr. Papirius Mugillanus Papirij Mugilan: L.

Mulvius 3 Múlvij(ev), ime rim. rodu: Val. Max.; od tod Mulvius (-iī) pons Múlvijev (múlvijski) most čez Tibero, 2,5 km severno od Rima (zdaj Ponte Molle), preko tega mosta je vodila Flaminijeva cesta v Etrurijo: Ci., S.; isti most M. agger: Stat. — Od tod adj. Mulviānus 3 Múlvijev, múlvijski: controversia Ci. ep., strutheis cotonea insita suum genus fecere Mulvianum Plin.

Mummius 3 Múmij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. L. Mummius Achaicus Lucij Mumij Ahajski je kot konzul l. 146 osvojil in razdejal Korint (od tod njegov priimek), previden, dobrosrčen in pošten, a malomaren in neomikan človek: Ci., Plin., Vell., Val. Max., Fl., Iust.

2. Sp. Mummius Spurij Mumij, mlajši brat prejšnjega, stoik in govornik, prijatelj Scipiona mlajšega: Ci.

3. Mummia Mumija, pravnukinja Lucija Mumija, soproga cesarja Galbe: Suet. Mummianus 3 Múmijev, mumijánski: P. F.

Mūnātius 3 Munácij(ev), ime rim. plebejskega rodu s priimkom Plancus Plank. Poseb. znani so:

1. L. Munatius Plancus Lucij Munacij Plank, Cezarjev privrženec in legat, z Lepidom konzul l. 42, Antonijev pristaš, a je pred bitko pri Akciju prestopil k Oktavijanu, za katerega je l. 27 svetoval naziv Augustus; neznačajen, nepošten in sebičen človek, ki je znal plašč obračati po vetru. S Ciceronom sta si pridno dopisovala: Ci. ep., C., Vell.

2. T. Munatius Plancus Bursa Tit Munacij Plank Burza, brat prejšnjega, tr. pl. l. 52, Milonov nasprotnik, Pompejev privrženec; dal se je na milost in nemilost Cezarju, ki mu je vrnil prejšnji stan. V vojni za Mutino je služil pod Antonijem: Ci.

3. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank, brat prejšnjega; l. 44 je služil Cezarju, pretor l. 43, pozneje se je prizadevno bojeval pod poveljstvom svojega starejšega brata Lucija na čelu konjenice, vendar se je moral zaradi bolezni vrniti v Rim: Ci. ep.

4. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank (posinovljen L. Plautius Plancus Lucij Plavtij Plank) brat prejšnjih treh; prišel je na listo Antonijevih proskribirancev, umrl pa je na begu: Val. Max.

5. T. Munatius Tit Munacij, ki sta ga odlikovali prudentia in fides: Ci. ep.

6. neki Munatius Gallus Munacij Gal; omenja ga: Mart.

7. Munatia Plancīna Munacija Plancina, soproga Gneja Pizona; vedela je za (namišljeno) zastrupitev Germanika in je v strahu pred obtožbo naredila samomor: T.

mūnicipium -iī, n (mūniceps) „zadruga municipijanov“, municípij =

1. zavezniško mesto. Sprva so municipia večinoma mesta v Laciju (razen Rima), ki so imela svojo upravo, svoje zakone in svoje oblastnike, imenovane decuriones, a so bila v trdni zavezi z Rimom in imela do tega mesta iste dolžnosti (munia), zato pa tudi (kakor Formiae, Lanuvium, Tusculum) iste pravice (rim državljanstvo: suffragium, conubium, commercium idr.) kakor cives Romani. Po latinski vojni l. 338 so se te razmere precej spremenile. Municipia so se spojila z Rimom in postala rim. mestne občine, ki so bile z Rimom v različnih zvezah: nekatera (npr. Acerrae, Atella, Cumae) so ohranila svojo samoupravo, druga (npr. Anagnia, Capua, Cuere idr.) so jo izgubila ter bila popolnoma podložna Rimljanom in upravljana od rim. oblastnikov, nekatera (kot npr. Aricia, Lanuvium, Nomentum, Pedum, Tusculum idr.) so bila municipia cum suffragio, torej so imela vse pravice rim. državljanov, druga, municipia sine suffragio, niso imela teh pravic, zato so njihovi prebivalci morali služiti v rim. vojski in plačevati davke: Ci. idr.

2. Julijev zakon (lex Iulia) je povzdignil vsa italska mesta v municipije s popolnim rim. državljanstvom in municipium odslej = podeželsko, pokrajinsko, svobodno mesto, ime, ki so ga za časa cesarjev dobila tudi mesta zunaj italskega polotoka: Ci. idr.

mūraena (mūrēna) -ae, f (gr. μύραινα)

1. murena, gruj, morska riba, zelo priljubljena jed: Pl., Luc. fr., Varr., Ci., O., H., Petr., Vitr., Pers., Sen. ph., Plin., Iuv., Mart., Macr., Lamp.

2. metaf.
a) „murena“, „gruj“, črna žila v obliki murene kot napaka v lesu: Plin.
b) nekakšna ovratna verižica, ogrlica, grivna: Isid. — Kot nom. propr. Mūraena (Mūrēna) -ae, m Muréna, ime rim. rodbine iz Licinijevega rodu (gl. Licinius). Od tod Mūrēniānus 3 Murénin, murénski, murenijánski; subst. Mūrēniāna -ae, f (sc. oratio) Ciceronov govor za Mureno (Pro L. Murena oratio): M.

Mūsa² -ae, m Múza, rim. priimek, npr. Antonius Musa Antonij Muza, Avgustov zasebni zdravnik, ki je vpeljal zdravljenje z mrzlo vodo: H., Plin., Suet.

Musca² -ae, m Múska = Muha, rim. priimek, npr. itaque misi librum ad Muscam ut tuis librariis daret Ci.