Franja

valgus 3 (prim. skr. valgā uzda, brzda, vajeti, válgati poskočiti, gr. λυγίζω upogibam, λύγος vitra, šiba, stvnem. walkan valjati)

1. navzven upognjena (ukrivljena, z(a)vita, kriva) meča imajoč krivonog, noge na O imajoč: Cels. (?), † fit ea mihi insignitos pueros pariat postea aut varum aut valgum aut compernem aut paetum aut b[r]occhum filium Pl. ap. Fest., valgus ventriosus, genibus magnis, talis turgidi Nov. fr.

2. pren. poševen, skremžen, nakremžen: itaque hic meretricis, labiis dum ductant eum, maiorem partem videas valgis saviis Pl. s postrani ustnicami, s skremženimi (nakremženimi) usti (ustnicami). — K temu adv. valgiter v stran izkrivljeno, nakremženo, skremženo: valgiter commovere labra Petr. (s)kremžiti.

vāllum¹ -ī, n (vāllus)

1. kolišče, palisada, na okopu, s koliščem zavarovan nasip ali okop, utrdba: Varr., N., V., Veg., Isid. idr., aggerem et vallum duodecim pedum extruere C., castra vallo fossaque munire C., oppidum vallo et fossā circumdare Ci., vallo fossāque moenia circumvenire S., vallum fossamque per totum spatii opus ducere L., vallum scindere fossasque complere C.

2. metaf. branišče, branilo, branik, obramba, zaščita, okop: Plin., Ap. idr., Alpium vallum contra Gallorum transgressionem opponere Ci., spica munitur vallo (z ograjo) aristarum Ci., interdicta (sc. corporis membra) vallo (sc. stolae) circumdata H., India vallo munitur eburno Lucr.

vapōrārium -iī, n (vapor) = hypocauston kurišče v kopališču, hipokávst, vaporárij: ita erant posita (sc. assa), ut eorum vaporarium [ex quo ignis erumpit] esset subiectum cubiculi[s] Ci. ep., omnis denique frigida transitu mutatur in caldam, nec trahit saporem e vaporario, quia clusa praelabitur Sen. ph.

Varguntēius -ī, m Varguntêj, s celim imenom L. Vargunteius Lucij Varguntej, senator in Katilinov sozarotnik, ki je hotel zavratno napasti Cicerona: S., Ci.

varietās -ātis, f (varius)

1. raznobarvnost, barvitost, pisanost, raznolikost barv, varieteta, starejše šarovitost: varietas proprie in disparibus coloribus dicitur Ci., colorum, picturae Plin., florum Ci., pellium C., varietatibus opus distinguere L. narediti delo raznoliko; meton. pisana vezena obleka: circumamicta varietatibus Vulg. ali circumamicta varietate Aug.

2. metaf.
a) raznoterost, raznolikost, različnost, raznoličnost, mnogoterost, mnogoternost, raznovrstnost, mnogovrstnost, sprememba, spremenljivost, razlika, premena, mena, (iz)menjava, (iz)menjavanje, izmenjevanje, spreminjanje ipd.: Plin., Q. idr., hominum, gentium, regionum, caeli, fructuum, iuris Ci., temporum menjavanje letnih časov: Ci. ali časovnih razmer: T., bellum in multā varietate versatum Ci. v vojni je nastopilo veliko sprememb, vojna se je vojevala s spremenljivo bojno srečo, cuius (sc. Socratis) multiplex ratio disputandi et rerum varietas Ci. obilje snovi, varietates annonae L. cenovne spremembe, spremembe cen, foeda ex albo varietas Sen. Ph. bledica.
b) occ. (o osebah) α) nestanovitnost, omahljivost, spremenljivo razpoloženje: venditorum Ci., in multitudine vitiosissimum est varietas Ci., qui in eius (sc. fortunae) varietate sunt versati Ci. ki so izkusili njeno nestanovitnost, ki poznajo njene muhe. β) različnost mišljenja, različno mnenje: Plin. iun., Amm. idr., varietas in disputationibus Ci., tantā sunt in varietate ac dissensione, ut … Ci., senatus sine ulla varietate est secutus Ci. soglasno, enoglasno.

variō -āre -āvī -ātum (varius)

I. trans.

1. pisano, raznoliko (po)barvati, drugače (o)barvati, (po)pestriti, starejše škropljati, (u)prižati, (po)šarati: Pl., Pr., Lucr., Lucan., Plin., Mart., Val. Fl. idr., variabant tempora cani (sc. crines) O., caeruleis variari corpora guttis O., vestis … variata figuris Cat. = vezena; pesn.: ille (sc. sol) ubi nascentem maculis variaverit ortum V. ko skazi mlado svetlobo z marogami; pren.: orationem quasi variare sententiarum in siquibus Ci. = govoru dati (dajati) raznolikost, narediti (delati) govor raznolik; refl. in med. dobi(va)ti barvo, (o)barvati se, lisiti se, starejše žanžavéti: variante se uva Plin., simulatque uva variari coeperit Col.; occ. krotovičiti koga, udrihati po kom, povzročiti komu z udarjanjem (tolčenjem, bitjem, udrihanjem) po njem modre, rjave maroge (podplutbe): putrida pectora palmis Cat., variari virgis et laris Pl.

2. metaf.
a) (po)raznoteriti, narediti (delati) kaj raznoliko (raznotero), izmenjaje vrstiti, izmenoma razvrstiti (razvrščati), spremeniti (spreminjati), (izmenoma ali na izmeno) predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati, preobraževati), pretvoriti (pretvarjati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati) kaj s čim, premeniti (premenjati, premenjevati, premenjavati), izmenjati (izmeniti, izmenjevati, izmenjavati): vocem Ci., faciem, figuram O., capillos positu O. spletati v različne lege (oblike, frizure), est formas variatus (med.) in omnes O., intemperie variante calores frigoraque L. je prinašala zdaj vročino, zdaj mraz, variante fortunā eventum L. izmenjaje spreminjajoč uspeh, cum timor atque ira in vicem sententias variassent L. ko so iz strahu in jeze glasovali eni tako, drugi drugače, variatis hominum sententiis Ci. pri navzkrižnih mislih, ob nasprotujočih si (deljenih) mnenjih, res variabant et fortunam et animos L. dogodki so spreminljali srečo in voljo (razpoloženje), discurrunt variantque vices V. straža zamenja stražo, variare laborem otio, otium labore Plin. Iun.; impers.: variatum deinde proeliis Vell. v bojih, ki so sledili, je bila sreča mila zdaj tem, zdaj onim, cum sententiis variaretur L. ko so bila mnenja različna; litota: nec variatum est L. in glasovi niso bili razdeljeni, in sklenili so soglasno; adj. pt. pf. variātus raznolika, niansirana, z različnimi odtenki: lyra concentu variatior Ap.
b) (o poročilih) različno, drugače, nasprotno sporočiti (s)poročati: quae de Marcelli morte variant auctores L., variata memoria (različno poročilo) actae rei L., variare responsum Iust. različno odgovoriti, različno odločiti; impers.: nisi de familiae condicione variatum esset Suet. —

II. intr.

1. biti raznobarven, biti raznoliko obarvan, biti pisan: multo minus ipsa universitas tergaris maculis variet Col. (o sadju, poseb. grozdju) barvo dobivati, lisiti se (starejše žanžavéti), temneti ipd.: cum primum bacae variare coeperint Col., prima mihi variat uva Pr.

2. biti raznoter, biti mnogoter, biti mnogovrsten, biti različen, biti raznoličen, biti raznolik, biti neenak, menjati (menjavati) se, spremeniti (spreminjati) se, omahovati (naspr. constare, aequalem esse, unum esse ipd.): Cels., Plin. idr., seminibus constant variantque figurā Lucr., variantes formae Lucr., variant aquilonibus undae Pr., mei variant timores O., quoniam variant animi, variamus et artes O., dissidet et variat sententia O., si (sc. lex) nec causis nec personis variet L. če ne dela razlike niti za … , če ni tolmačen v korist enkrat, … drugič … , manus Oenidae variat O. ima različen uspeh, variante victoriā, diu variante fortunā Iust., fremitus variantis multitudinis partim assentientium, partim indignantium L. razcepljene (razdvojene) množice, vidit … volgi variare labantia corda V., ita fama variat L. tako različna so poročila; impers.: ibi si variaret L. ko bi tam ne bilo soglasja, ko bi se tam glasovi delili, ko bi ne bilo enotnega mnenja.

varius¹ 3, adv. -ē (etim. nezadovoljivo pojasnjena beseda)

1. raznobarven, pisan, barvit, barvno bogat, barvno raznolik, lisast, starejše uprižan, šarast, šáren: Pl., Ter., Varr., Col., Petr., Sen. ph., Sen. tr. idr., serpens O., V., lynces V., uva variis racemis O., frondes, lapides H., columnae H. iz pisanega (raznobarvnega) marmorja, varius coloribus pavonum cervix Sen. ph., variae coloribus herbae O., colores O., V., ubi uva varia fieri coeperit Ca. ko dobi barvo, mithrax e Persis venit et Rubri maris montibus, multicolor ac contra solem varie refulgens Plin. spreminjast; pesn.: caelum O. zvezdn(at)o.

2. metaf.
a) raznoter, mnogoter, raznovrsten, mnogovrsten, raznolik, mnogolik, raznoličen, mnogoličen, različen, razen, spreminjajoč se, menjavajoč se, izmenjujoč se, spremenljiv, nestalen, nagibajoč se zdaj sem, zdaj tja (zdaj na to, zdaj na ono stran): Lucr. idr., alvus, cibus Cels., terra Col. ali sulcus Ca. zgoraj mokra in spodaj suha (agr. t.t.), mores Ci., sententiae, sermones C., formae, ferae O., opes V.; v sg.: voluptas etiam varia dici solet Ci., oratio Ci., sermo O., V. o različnih stvareh, mos, sensus V., adsensus V. nesoglasno, facies totius negoti varia S., varia fortuna belli L., varium bellum S., Pl. = varie bellatum est L. s spremenljivo bojno srečo, varia victoria S., L., Iust., varius fortunae eventus C., varia et diversa studia Ci. raznoteri nesovisni nauki, varium est, quales dii sint Ci. različna so mnenja, numerus varie (mnogotero) diffusus Ci., de morte eius varie scriptum est N. se različno poroča.
b) occ. (o osebah, njihovem duhu ali značaju) α) vsestransko izobražen, raznotero nadarjen: varius et multiplex et copiosus fuit Ci., ingenium Plin. Iun. β) nestanoviten, omahljiv, muhast, spremenljiv, protisloven (naspr. constans): Pausanias in omni genere vitae varius N., Antonius ingenio varius Fl., varium et mutabile semper femina V. omahljivo … bitje, animus S., varie se gerere Vell.

vārus¹ 3 (iz *u̯ā-ros ali *u̯aq-sros, indoev. kor. *u̯ā- ali *u̯aq- kriviti, upogibati; prim. skr. vakráḥ skrivljen, ukrivljen, lat. va-c-illāre, va-t-ius, va-g-ari, vāricus)

1. zakrivljen, navzven ukrivljen (skrivljen), narazen z(a)vit, razprt, razrasel, razkrečen, razširjen: Mart. idr., cruribus [ac collo internodis] rectis et potius uaris quam vatiis Varr., cornua boum O., tenui a pectore varas manus O. držal sem roki od prsi navzven skrivljeni; occ. (o osebah) navzven ukrivljenih nog (bivajoč), krivonog, razkrečenih nog (bivajoč), razkrečen, raznožen, krevljast, krevsast, šátrav, šátrast, kot subst. krivonožec, razkoračnik, skoračnikar, šatravec, krevsa: Luc. ap. Non., Pl. idr., hunc varum distortis cruribus (sc. appellat) H.

2. metaf. nasproten: est alterum (sc. genus hominum) et huic varum H., geminos … varo producis genio Pers. — Kot nom. propr. Vārus -ī, m Vár, priimek raznih rimskih rodov, npr.

1. Q. Attius Vārus Kvint Atij Var, pompejevec, vojskovodja v državljanski vojni, padel v bitki s Cezarjem pri Mundi: C.

2. P. Alfēnus Varus Publij Alfen Var iz Kremone, Horacijev sodobnik, najprej čevljar v svojem rodnem mestu, pozneje rimski konzul, zelo znan pravnik in avtor del s področja prava: H., Gell.

3. L. Varus Lucij Var, Avgustov prijatelj: Q.

4. P. Quīnctīlius Varus Publij Kvinktilij Var, konzul l. 13 pr. Kr., namestnik v Siriji, potem v Germaniji; ko ga je germanski vojskovodja Arminij premagal v Tevtoburškem gozdu l. 9 po Kr., je naredil samomor (vrgel se je na svoj meč): Vell., Suet., T. Po njem adj. Vāriānus 3 Várov: exercitus T., clades Plin., Suet.

văs¹, vadis, gen. pl. vadum, m (prim. got. wadi zastavilo, ara, nadav, gawadjon zaročiti, stvnem. wetti, weti zastavna pogodba, zastavilo, nem. Wette, lit. ùž-vadas pravni zastopnik, vadúoti vnovčiti zastavilo, lat. praes, praedium) porok, porokovalec, garant, jamčevalec, jamčitelj
a) v kazenski pravdi je bil tisti posameznik, ki je s plačilom varščine (kavcije, jamčevine) dajal zagotovilo (poroštvo), da bo obtoženec na določeni dan prišel pred sodnika; s tem se je obtoženec rešil preiskovalnega zapora): Varr. idr., qui aut citati non adfuerunt aut vades deseruerunt L., vades dare L. dati poroke; pri Grkih = tisti, ki s svojim telesom daje poroštvo za drugega: vas factus est alter (sc. Damon) eius sistendi Ci., vadem te ad mortem tyranno dabis pro amico Ci., cum alterum vadem mortis accepisset Ci.
b) v civilni pravdi, sicer imenovan praes = tisti, ki porokuje, da bo obtoženec na določeni datum prišel na sodno obravnavo: ille datis vadibus qui rure extractus in urbem H.; metaf.: vestram virtutem … vadem praedemque habeo Cu. vaš pogum mi daje vsaktero poroštvo.

vāstitās -ātis, f (vāstus)

1. pustost, pustota, pušča, puščoba, puščobnost, pustinja, praznina, praznota, opustelost: T., Sen. Ph., Eutr. idr., quae solitudo in agris esset, quae vastitas Ci., iudiciorum vastitas et fori Ci.

2. occ. opustošenje, pokončanje, pokončavanje, pokončevanje, opustošenost, uničevanje, uničenje: Italiam ad exitium et vastitatem vocare Ci. groziti Italiji s pogubo in pokončanjem (uničenjem), vastitatem facere, reddere L. ali efficere Ci.; v pl.: tantae vastitates funerum Acc. ap. Non. opustošenost zaradi smrti (umrtja).

3. meton.
a) neizmerna (neznanska, strašna, silna) obširnost, obsežnost, velikost ali kakovost, strašnost, strahotnost, groznost, strahota: vocis, laboris, rei rusticae Col., solis, odoris Plin., pares tamen in hac terra vastitate beluas progenerari quis neget Col.; konkr. velikan, orjak, kolos, veletvor: tanta vastitas Plin. (o slonu).
b) v pl. pokončevalci, uničevalci, pustošitelji: provinciarum vastitates Ci.

vāstus 3, adv. -ē (prim. stvnem. wuosti prazen, pust, nepozidan, neobdelan = nem. wüst)

1. pust, zapuščen, opuščen, prazen, izpraznjen: loci coaedificati an vasti Ci., ager vastus et desertus, vasta ac deserta urbs L., solitudines Ci., lex erat lata vasto foro Ci. na praznem Forumu, na Forumu brez ljudi, dies per silentium vastus T. mrtvaško tih (naspr. ploratibus inquies); z abl. instrumenti: urbs vasta incendio ruinisque L.; z log. subj. v abl. z a, ab(s): abs te viduae et vastae virgines Enn. fr. zapuščene, osamele, urbs a defensoribus vasta L. zapuščeno od braniteljev, brez braniteljev, mons vastus ab naturā et humano cultu S. pust po svoji naravi in neobdelan (od ljudi).

2. occ. opustošen, pokončan, razdejan, uničen, razdet: Troia Pl., solum L.; pesn.: haec ego vasta dabo V. bom pokončal.

3. meton.
a) (o krajih) neizmeren, prostran, širen, obširen, obsežen: mare, Oceanus C., fluctus, campi, aether V.; analogija: iter O. preko širnega morja; o abstr.: potentia O., scientia Col. obsežno, široko, animus S. nenasiten.
b) velik, velikanski, silen, neznanski, grozen, grozovit, strašen, strahoten, strahovit: Typhoeus, manus (sc. Herculis) O., belua Ci., O., cervus vasti corporis Ph., crater, hastile, columnae O., arma, molares V.; o abstr.: ira O., clamor, murmur V., O., vires V., ad terram vasto pondere decidit V. z veliko (ogromno) silo.
c) surov, neolikan, neomikan, robat, grob, okoren, neokreten, neroden, štorast: vastus homo atque foedus Ci., sunt quidam vultu motuque corporis vasti atque agrestes Ci., oratio Corn., littera vastior Ci., omnia vasta ac temeraria esse L.

vatāx -acis (iz indoev. kor. *u̯āt- kriviti, upogibati; sor. s kor. *u̯ā-, gl. vārus; prim. vatius) krivonog, krevljast: ut si progeniem antiquam, qua est Maximus Quintus, qua varicosus vatax Luc. ap. Non.

vātēs (redko vātis) -is, gen. pl. vātum, redko vātium, m, f (indoev. kor. *u̯āt- biti duševno (notranje) razburjen; preroška navdušenost, razvnetost; prim. got. wōds = stvnem. wuot besen, obseden, stvnem. wuot = nem. Wut, stvnem. Wuotan (germansko božanstvo), irsko fāith pesnik)

1. vedež, vedežíca, vedeževalec, vedeževalka, prerok, prerokinja: Enn. ap. Ci., Pl., H. idr., Cicero … quae nunc usu veniunt, cecinit ut vates N., affata fatidicorum et vatum Ci., insanus vates V., vates Sibylla V., o sanctissima vates, praescia venturi V., hāc suadente vate Ci., vera fuit vates (sc. Cassandra) O.

2. metaf.
a) (od božanstva navdahnjeni) pevec, pevka, pesnik, pesnica: H., Col., Stat., Sen. ph. idr., Maeonius (= Homerus) O., cothurnatus O. tragik, Aeneidos (= Vergilius) O., Lesbia (= Sappho) O., aureum saeculum poëtis et vatibus abundabat T. s pesniki in pevci.
b) prvak, vodilni mož, vodilno ime, največja avtoriteta v kaki znanosti ali umetnosti: medicinae Plin., Q. Scaevola legum clarissimus et certissimus vates Val. Max.

Vāticānus 3 vatikánski: collis P. F. ali mons H., Iuv. Vatikanski grič, Vatikanski hrib, tudi (kot subst.) Vāticānus -ī, m (Plin., T., Porph.) Vatikán, eden od sedmih rimskih gričev, ki stoji na desnem bregu Tibere severno od Janikula, od katerega ga loči globel vallis Vaticana T., montes Vaticani Ci. ep. Vatikanski grič s svojo okolico, ager Vaticanus Ci., Gell. ali campus Vaticanus Ci. ep. Vatikanska poljana (Vatikanska ravnica), ki je rodila prav slabo vino; od tod Vaticani vappa cadi Mart. in Vaticana (vatikansko vino) bibere Mart.; Vaticanus circus Plin. Vatikanski cirkus, ki ga je cesar Nero(n) dal zgraditi v globeli med Vatikanom in Janikulom. Od tod subst. Vāticānus -ī, m Vatikán, bog zaščitnik Vatikanskega hriba: Varr. ap. Gell., Aug.

Opomba: Mart. in Iuv. merita Vātīcānus.

Vatīnius 3 Vatínij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta:

1. P. Vatinius Publij Vatinij, Cezarjev privrženec in legat, ki se ga je Cicero(n) kot priče v sodnem procesu proti Sestiju loteval s tako ogorčenostjo, da je prešla v pregovor (odium Vatinianum); s posebnim govorom je uspešno nastopil tudi proti Vatiniju: Ci.; pl. Vatinii Sen. ph. možje kakor Vatinij. Kot adj.: lex Vatinia Ci., Suet. Od tod adj. Vatīniānus 3 Vatínijev, vatínijski, vatinijánski; preg. (gl. zgoraj): odium Vatinianum Cat., Sen. ph. kakor se črti Vatinij, crimina Cat. kakršne so letele zoper Vatinija.

2. Vatinius Vatinij, neki čevljar iz Beneventa, ovaduh, Neronov dvorni šaljivec, izdelovalec posebnih čaš (s štirimi grbi ali nosovi): T., sutoris calicem … Vatinii accipe Mart.; meton. Vatinii (= calices Vatinii) Mart.

Vatrēnus -ī, m Vatrén, reka v Cisalpinski Galiji s pristaniščem ob ustju (zdaj Santerno): Plin. — Soobl. Vaternus -ī, m Vatêrn: Mart.

vectiō -ōnis, f (vehere) vlečenje, vožnja, jahanje, ježa, jezdenje: efficimus domitu nostro quadrupedum vectiones Ci. s krotenjem naredimo štirinožne živali uporabne za vožnjo in ježo.

vectūra -ae, f (vehere)

1. prevažanje, vožnja, prepeljava, prepeljavanje, prepeljevanje, voženje, prevoz z vozom ali ladjo: equi idonei ad vecturam Varr., equus ad cursuram vegetus et ad vecturam validus Ap., pro vecturā solvere Ci., vecturae imperabantur C., vecturae causā navigia praebere Ci. za prevažanje; z objektnim gen.: vecturas frumenti iis descripsit C. dovažanje (dovoz) žita; s subjektnim gen.: leonis Ap. z levom.

2. meton. plačilo za vožnjo (prevoz), voznína, prevoznína, vozarína: tris minas pro istis duobus praeter vecturam dedi Pl., hic est Cyclops ille et archipirata, cui vecturam debemus Petr., huic tamen tantae rei praemium vectura persolvit Sen. ph.

Vedius 3 Védij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znan je Vedius Pollio Vedij Polio(n), ki je živel v času cesarja Avgusta; bil je razvpit zaradi svojega razkošja in krutega ravnanja s sužnji: Sen. ph., Plin., T.

vehiculum (vehiclum) -ī, n (vehere) prevozno (transportno) sredstvo

1. nosilo: ceterae animantes, quae vel sedendi vehiculum praebent vel … Lact.; pren.: vehiculum (nosilec) verbi sonus est vocis Aug.

2. vprežno vozilo, voz: Pl., Sen. ph., Cu. (s krajšo obl. vehicla = vehicula), Plin. iun., T., Suet., Cael., Arn., Isid. idr., frumento onustum L., iuncto vehiculo in urbe vehi Lex vetus ap. L. z napreženim (vpreženim) vozom, vehiculo portari N. biti odpravljen (odstranjen) z vozom (na vozu), saucios vehiculis portari iussit L., triumphalia vehicula Ci.

3. occ. plovilo, čoln, ladja: illi tibi furtorum vehiculum comparaverunt Ci.