Franja

trāns-mittō (trā-mittō) -ere -mīsī -missum (trāns in mittere)

I. trans.

1. poslati (pošiljati), odpraviti (odpravljati) ali spraviti (spravljati) čez (skozi) kaj, preko česa, na drugo stran, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati): Pl., Col. idr., legiones Vell., pecora in campum T. spraviti (sc. čez vodovje), prepeljati, equitatum celeriter (čez reko) C., cohortem Usipiorum in Britanniam T., classem in Euboeam ad urbem Oreum L., magna classis in Siciliam transmissa L., Ligures in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim L.; pren.: bellum in Italiam L. ali cum opibus suis vitia quoque Romam Iust. zanesti (zanašati), vim in me T. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po …

2. pustiti (puščati), spustiti (spuščati) čez ali skozi (kaj): equum per amnem L., exercitum per fines L. vojski dovoliti prehod čez ozemlje, ut vehem faeni large onustam transmitteret Plin., lucem Sen. ph. prepuščati, imbres Plin., Favonios Plin. iun., venenum transmisit alvo T. je dal od sebe, je vrgel iz sebe, je izbruhal; pren. prepustiti (prepuščati) = pozabiti (pozabljati): animo … transmittente quicquid acceperat Sen. ph. pozabljajoč, pozabljiv; occ.
a) prebosti (prebadati), pretakniti (pretikati), predreti (predirati) kaj s čim, zabosti (zabadati) kaj v kaj ali skozi kaj, vtakniti (vtikati) kaj skozi kaj: pectus cuspide Sil., pectus transmittit cuspis Sil., facem per pectus Sen. tr., acum duplicem muliebrem capillum ducentem Cels.
b) (po)čez (poprek) položiti (polagati): transmissum per viam tigillum L., super templum Augusti ponte transmisso Suet.

3. mimo pustiti (puščati): agmina Val. Fl., hastam Stat.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, preda(ja)ti, poveriti (poverjati), dati (dajati) v roke komu kaj: poma servis T., huic hoc tantum bellum Ci.
b) preda(ja)ti, preodda(ja)ti, odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati): hereditatem filiae Plin. iun., munia imperii T., res matris alicui Ap.; z nakupom: ut illam transmittas sibi Pl.
c) posvetiti (posvečati): suum tempus temporibus amicorum Ci., vigiles operi noctes Suet.
d) „puščati mimo“ = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti: tempus Plin. iun., quattuor menses hiemis inediā Plin., steriles annos Stat., ille, cui multi anni transmissi sunt Sen. ph. so prešla, secessūs voluptates Plin. iun. uži(va)ti, okusiti (okušati), discrimen (nevarnost, odločilni trenutek pri bolniku) Plin. iun., febrium ardorem Plin. iun.
e) ne (z)meniti se za kaj, ne ozreti (ozirati) se na kaj, vnemar pustiti (puščati), pri miru pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), opustiti (opuščati): apud quos inania transmittuntur T., Hypaepeni transmissi ut minus validi T., leo … imbelles vitulos transmittit Stat. se … ne dotakne, transmittere Gangem Cu. opustiti zavojevanje Gangesa, Iunium mensem T. pustiti, da preteče; poseb. v govoru izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev), ne meniti se za kaj, ne ozirati se na kaj, zamolč(ev)ati, (molče) preskočiti (preskakovati): Scaurum (sc. Vespasiani nomen) silentio T., sententiam silentio T., haud fas, Bacche, tuos tacitum transmittere honores Sil., qui in praeturā omnibus edictis sine honore ac mentione ullā eum transmiserat Suet. —

II.

1. intr. prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti se, peljati se, prevažati se čez, preko česa kam: Suet. idr., sin ante transmisisset Ci. ep., ab eo loco conscendi (sem se vkrcal), ut transmitterem Ci. ep., Cyprum Cu., inde transmittebam Ci., Uticam a Lilybaeo, ex Sardiniā in Africam L.; pass. impers.: in insulam transmissum est L.; metaf. (k drugi stranki, na drugo stran) prestopiti (prestopati): ad Caesarem Vell.

2. prekoračiti (prekoračevati), prečiti, prečkati, iti čez (preko) česa, preiti (prehajati) čez ali skozi kaj, prehoditi, prehite(va)ti, preleteti (preletati, preletavati), preteči (pretekati), (pre)pluti, preplavati, plavati čez kaj, preko česa (z acc. kraja, ki pa je zgolj odvisen od praep. trans): Alpes L., Hiberum L., Euphratem ponte T., fluvium nando Stat., lacum nando Sil., mare Plin. preplavati, tot maria Ci. (o osebah) prepluti, grues maria transmittunt Ci., cervi campum cursu transmittunt V., transmittere cursum (pot) V., murales fossas saltu Stat. preskočiti; pass.: quos (sc. sinūs) transmitti oporteret Ci. ep., flumen ponte transmittitur Plin. iun., transmisso amne Tigri T., clementi transmisso clivulo Ap.

3. čez kaj, skozi kaj, prek(o) česa vreči, metati, zagnati (zaganjati), pognati (poganjati): tectum lapide vel missili Plin., flumina disco Stat.; pesn. metaf.: quantum Balearica torto funda potest plumbo medii transmittere caeli O. premeriti.

trānsūmptiō -ōnis, f (trānsūmere) prevzem pomena svoje posledice (consequens), prenos, transúmpcija, metalépsa = gr. μετάληψις zamenjava, nadomeščanje, zlasti prejšnjega s poznejšim (če kak pojem npr. dobi pomen tega, kar je njegova posledica, njegov „consequens“): μετάληψις, id est transumptio, quae ex alio tropo in alium velut viam praestat Q.

trānsverberātiō -ōnis, f (trānsverberāre) prediranje, predrtje, prebitje, (pre)rezanje; s subjektnim gen.: clavorum Aug.; z objektnim gen.: solidi corporis Cass.

trāns-vertō (trā-vertō) -ere -vertī -versum, stlat. trāns-vortō -ere -vortī -vorsum (trāns in vertere) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati); metaf.

1. zaobrniti (zaobračati), spremeniti (spreminjati): defensionem in accusationem Ap.

2. odvrniti (odvračati): inimica Arn., fontes meos Tert. — Od tod adj. pt. pf. pass. trānsversus ali trāversus, stlat. trānsvorsus 3, adv. -ē „na drugo (ono) stran obrnjen“ =

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, (po)stranski: fossa, vallum C., cuniculi L. stranski podkopi, tramites, limites L., viae Ci. prečne, stranske ceste, transverso foro Ci. preko trga, transverso itinere L. počez, po(v)prek, (na)pošev, transversa itinera L. fr. stranske poti, pri S. pa = stranski (po)hodi, transversa proelia S. napadi s strani (od strani), napadi v bok (z boka), atrum transverso calamo signum H. črna poprečna poteza (kot znak za napako), transversus digitus, unguis, gl. digitus, unguis; in columella horas … transverse describere Vitr., transverse ambulare Veg.; acc. n. sg. in pesn. tudi pl. adv.: transversum (po(v)prek) secans Front., transversa tueri V. ali aliquem transversa tueri Val. Fl. postrani (pisano, neprijazno, sovražno) gledati (koga), (sc. venti) transversa (od strani) fremunt V.; pren.: transvorsum trudere a recte consulendo Ca. na stran potiskati (porivati) = odvračati, odrivati

2. occ.
a) cuius in adulescentiam traversa incurrit misera fortuna rei publicae Ci. ki mu je kot mladeniču pot prekrižala … , aliquem transversum ferre Q. ali auferre Plin. ali agere Sen. ph. spraviti koga s prave poti, usmeriti (spraviti) koga na krivo pot (stranpot).
b) navzdolnji, (po)stranski, bočen: transversorum ordinum partes appellantur casus, derectorum genera Varr., ut sit una (sc. ratio) derecta, altera transversa Varr. — Od tod subst. trānsversum (trāversum) -ī, n (po)prečnost, počeznost, poševnost, poševnina, prečna (počezna, poševna) lega ali smer, starejše šija: in transversum Plin. po(v)prek, prečno, per transversum Plin. vprek, po(v)prek, (na)pošev, ex transverso Pl., Lucr., Plin. od strani, vprek, po(v)prek, (na)pošev; pren. de ali e(x) tra(ns)verso = nepričakovano, nenadoma, (i)znenada, nenadno, proti pričakovanju, nenadejano: Petr., Aug. idr., ecce tibi e transverso Lampsacenus Strabo Ci. ep., ecce de traverso Caesar … rogat Ci. ep., ecce tibi iste de transverso „heus“, inquit, „adulescens … “ Corn.

Trebātius -iī, m Trebácij (Trebátij), s celim imenom C. Trebatius Testa Gaj Trebacij (Trebatij) Testa, pravnik, prijatelj Cicerona; Cicero mu je posvetil svoje delo „Topica“: Ci. ep., H., Suet., Gell.

trecēnī -ae -a (trēs in centum)

1. po tristo: H., equitibus in singulas legiones trecenis L.; sinekdoha: trecenis quotquot eunt dies, amice, places illacrimabilem Plutona tauris H. vsak dan s tremi hekatombami.

2. tristo skupaj (naenkrat): Plin.

tremulus 3, adv. -ē (iz tremere kakor credulus iz credere)

1. tresoč se, tresav, tresljiv, trepetajoč, drgetajoč, drhteč, drhtav, drgetav, utripajoč: Pl., Ter., Cat., Lucr. idr., mare fit tremulum, tenui cum stringitur aura O., tremulae vestes O. vihrava, ohlapna, lumen V., Enn. fr. trepetajoč, flamma Ci., cantus tremulus H. s tresočim glasom, tresoglasno, oculi Ap., anus tremulas manūs tendit O., tremulus passus O., plumulae tremule resultantes Ap.; acc. n. adv.: tremulum crisat Mart.; subst.
a) tremulus -ī, f bot. trepetlika: Plin. Val.
b) tremulī -ōrum, m tresavci, tresavičniki, oboleli za tresenjem (tresavico): Plin.

2. drget (trepet) vzbujajoč, stresajoč, pretresa(va)joč: frigus Ci. (Arat.), horror Pr. — Kot rimski priimek, npr. Q. Marcius Tremulus Kvint Marcij Tremul: Ci., L., Plin.

trepidō -āre -āvī -ātum (trepidus)

1. capljati, cepetati, utripati, sem in tja se obračati, preobračati se, nemirno se gibati, biti nemiren, bati se, plašiti se, biti plašen (boječ), strahoma početi kaj: avis laqueo capta trepidat O., nudos quatit (sc. Icarus) lacertos et trepidat O., pennā fugiunt trepidante columbae O. z vihravim frfotanjem, strepitu trepidante equo L. ker se je plašil, pectus trepidat O. utripajo, exta trepidantia O. utripajoče, aqua (lympha) trepidat per rivum H. hiti, urno žubori, trepidant flammae H. brlijo, plapolajo; pren.: trepidavit aetas octavum claudere lustrum H. je hitela (se ji je mudilo) končati.

2. metaf.
a) biti neodločen, omahovati, kolebati, obotavljati se, pomišljati se: inter fugae pugnaeque consilium L., per alia atque alia consilia trepidans L., inter scelus motumque T.; z acc. = bati se, plašiti se česa, biti v strahu pred čim: occursum amici, arundinis umbram Iuv., lupos Sen. tr., divina praesagia Ap.; z inf. = obotavljati se, bati se: ne trepidate meas defendere naves V., non tu certae trepidas occurrere morti Stat., nec trepidat sacram spectare formam lumine lubrico (s pohotnim očesom) Prud., non trepidat calumniari Aug., quo transire trepidabam Aug.; s finalnim stavkom = bati se: trepidat, ne suppositus venias Iuv.
b) α) (plašno) tekati sem in tja, pretekati, vseprek hiteti, begati, vihrati, dirjati, rojiti: trepidare et concursare C., trepidari sentio et cursari rursum prorsum Ter., vigiles excitati tumultuari, trepidare, moliri portam L., prout sonuit acies, terrent trepidantve T., haud decoro proelio trepidare L., Romani trepidare ad arcem S. so hiteli vsevprek, ad arma L., circa signa L. v prvih vrstah omagovati, victi mures trepidant circum cavos Ph. tekajo okoli, trepidabant circa advenam L. so tekali okoli … , so obsipali … ; poseb. z abl. causae: trepidare metu V. ali formidine O. β) (od) veselja hiteti, biti nagel, poskakovati: hic neque more probo videas nec voce serenā ingentes trepidare Titos Pers., trepidare laetitiā Arn.; impers.: totis castris trepidatur C. v vsem taboru je zmešnjava (metež), cel tabor je na nogah. γ) occ. biti zmeden, biti zbegan, biti razburjen, biti vznemirjen: vides trepidantem morte futurā O., ut ille trepidabat, ut festinabat Pl. Od tod adj. pt. pr. trepidāns -antis razburjen, vznemirjen, nemiren, zmeden, zbegan: promissis immodicus, ut natura trepidantium est T.; adv. trepidanter plašno, boječe: trepidanter effari Suet., omnia trepidantius timidiusque agere C.

trēs, tria, gen. trium, star. acc. pl. m in f trīs, vulg. treis (Col.) (indoev. m *tréi̯es, f *tisres, n *trī trije; prim. skr. m tráyaḥ, f tisráḥ, n trī, trī́ṇi, osk. trís, umbr. trif, tref, triia (acc.), gr. τρεῖς, τρία, sl. trije, tri, lit. trỹs, got. þreis, þrija, stvnem. drī, nem. drei, nem. three) num. cardinale

1. tri: Fr., Prisc. idr., duae aut tris minae Pl., tria corpora, tris species Lucr., doletis tris exercitus interfectos Ci., tria praedia Ci.; subst. trije, trojica, trojka: tres minime populares existimantur Ci., haec tria (to troje) dum explico Ci.

2. sinekdoha (za izražanje oz. zaznamovanje majhnega števila) nekaj, nekoliko, par, malo: O., Q., Mart. idr., te tribus verbis volo Pl. samo eno besedo (= nekaj besed, par besed) bi rad spregovoril s teboj, tria non commutabitis verba Ter., primis tribus verbis (sc. dixi) Ci., omne aevum tribus explicare chartis Cat.

Trēverī ali Trēvirī -ōrum, m

1. Tréver(c)i, Trévir(c)i, veliko germansko pleme ob levem bregu Rena do reke Maas. Sloveli so kot odlični konjeniki; njihova konjenica se je odlikovala v spopadih z Rimljani. Ime tega plemena je ohranjeno v današnjem mestnem imenu „Trier“: C., L. epit., T.; sg. Trēvir -ī, m Trévir(ec): Lucan., T.; v šalj. dvoumju: Treviros vites censeo: audio capitales (sc. tresviros ali triumviros) esse; mallem auro, aere, argento essent (sc. tre(s)viri ali triumviri, tj. denarni predstojniki, (o)skrbniki) Ci. ep. pazi se Trevircev: slišim, da so morilski ljudje; rajši bi videl, da bi kot finančni predstojniki prispevali obilo zlata, medi in srebra.

2. Tréveri, Tréviri, glavno mesto Treverov: Amm.; prej Augusta ali Colonia Treverorum (zdaj Trier): Mel. Od tod adj. Trēvericus ali Trēviricus 3 tréverski, trévirski: ager Plin., tumultus T., urbs (= Trier) Aus.

tri-angulus 3 (tres in angulus) trikoten, trioglen, trioglat, trianguláren: ager, latera Col., species Plin., forma cutis Cels.; subst. triangulum -ī, n (s soobl. triangulus -ī, m: Front.) trikót(nik), triogelnik, triangel: Plin., Q. idr., grues volantes trianguli formam efficiunt Ci.; occ. kot astr. t.t. trikotno stanje, trikoten položaj ali pojav, trikotna razvrstitev premičnic (planetov): ea triangula illi et quadrata nominant Ci.

triariī -ōrum, m (trēs) triárij(c)i = „tretjo bojno vrsto tvoreči“, nekakšna rezerva. Bili so najstarejši in najizkušenejši vojaki rimskih legij; oboroženi s sulicami (hastae) in razdeljeni v maniple po 60 mož so stali v tretji vrsti trojne rimske bojne razporeditve (acies triplex). Dokler sta se pred njimi stoječi vrsti (hastati in principes) uspešno bojevali, so kleče počivali, ko pa sta se prvi vrsti znašli v stiski, so triariji vstali in posegli v boj: Varr., Sen. ph., pugna ordinata per principes hastatosque et triarios L.; sg.: triarius prior (prvi triarij) centum homines gubernabat Veg.; preg.: res ad triarios rediit L. zadnje rezerve morajo naprej = prišlo je do skrajne sile, poseči je treba po skrajnih ukrepih (zadnjih pripomočkih).

tribrachys -yos, acc. -chyn, m (gr. τρίβραχυς) sc. pes tribráh, stopica s tremi kratkimi zlogi ⏑⏑⏑: Q. — Soobl. tribrachus: Serv.

tribūlis -e (tribus)

1. v isto tríbus (okraj, sosesko, srenjo) sodeč, iz iste tríbus (okraja, soseske, srenje) doma: conviva tribulis H. rojak s kmetov; subst. tribūlis -is, m tribúl, sotribušan (sotribuec), sookrajan, sosrenjec: L., Mart., clientes, vicini, tribules Ci.

2. metaf. = gr. δημότης v isti démos (isti okraj, isto okrožje) sodeč, sodémošan, sookrajan: tribulis noster Ter.

trībulum -ī, n (terere) mlatilni voz, mlatilnik, mlatilni valjar, mlatilnica (gr. οἱ τρίβολοι) voz na nizkih, širokih, z železnimi zobci okovanih kolesih, s katerim je tovorna živina vozila po klasju in ga tako mlatila: Varr., V., Plin. — Vulg. soobl. trīvolum: Varr.

tribulus (starejše tribolus) -ī, m (tuj. τρίβολος triost)

1. triostnik, triostni (trikotni) rogljač (skopec), past, ki so jo nastavljali sovražnikom, poseb. konjenikom; s tremi ostmi se je zarila v zemljo, četrta ost pa je gledala navzgor: Veg.

2. metaf. (zaradi podobnosti z njim) bot.
a) zobačica (Tribulus terrestris Linn.), neki bodičast plevel (drač): Plin., Vulg., lolium tribulique O., lappaeque tribolique V.
b) vodni orešek (starejše rašec, povodni oreh, bodeči oreh) (Trapa natans Linn.): Plin.

tribuō -ere -uī -ūtum (gl. tribus)

I.

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati), razvrstiti (razvrščati), razporediti (razporejati), starejše razredíti (razrejevati): in tempora Ci., rem in partes Ci.

2. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati) med koga, razda(ja)ti: pecunias T., equitibus sesceni denarii tributi Cu. —

II.

1. dodeliti (dodeljevati), podeliti (podeljevati), podariti (podarjati), dati (dajati), darovati komu kaj: lex omnis aut adimit aut tribuit Q., suum cuique Ci., alicui beneficia tribuere (izkazovati) N., bene meritis praemia C., munus, dona O., dona talia nulli Ph., secundam (sc. partem praedae) mihi Ph.

2. metaf. podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), dati (dajati), izkazati (izkazovati): vocabula monti O. gori dati ime, poimenovati goro, nomina sibi deorum O. nade(va)ti si imena bogov, vzde(va)ti si božanska imena, terris pacem O., tribuam tibi turis honorem O. božjo čast, alicui dignitatem, honorem C., alicui misericordiam Ci., alicui laudem Ci. ali laudes Pr. dajati hvalo, hvaliti, alicui gratiam Ci. zahvaliti (zahvaljevati) se, veniam alicui T., vitam Lucan. pustiti (puščati) komu življenje, voluntatem beneficiis C. izkazati (izkazovati), (po)kazati, silentium orationi Ci., alicui testimonium egregiae virtutis Ci., gloriam fortuna tribuet Ph., quom igitur rerum ortum tribuis naturae, detrahis deo Lact.

3. occ.
a) prizna(va)ti, dopustiti (dopuščati), prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), dovoliti (dovoljevati), pritegniti (pritegovati, pritezati), prista(ja)ti na kaj, ugoditi (ugajati) komu: quod cum Pompeius et rei publicae et amicitiae tribuisset C., alicui priores partes Ci., aliquid valetudini Ci., alicui multum, omnia (plus, plurimum) tribuere Ci. zelo (bolj, najbolj) čislati koga, veliko (vse, več, največ) staviti na koga, plurimum iudicio tuo tribuo Ci., alicui libentissime Ci. ugoditi (ugajati), biti na uslugo, in vulgus Ci. biti uslužen do vseh. Z zanikanim finalnim stavkom: quos ne tradam, maioribus eorum tribuendum puto T.
b) pripisati (pripisovati), prisoditi (prisojati), šteti komu kaj v (za) kaj, vzeti (jemati), imeti kaj za kaj, zvrniti (zvračati): namque eam esse consuetudinem regiam, ut casus adversos hominibus tribuant, secundos fortunae suae N., id virtuti hostium C.; s predik. dat. neque hoc illi quisquam tribuebat superbiae N.; brez obj.: ne suae magnopere virtuti tribueret C. naj ne pripisuje svoji hrabrosti, naj se ne sklicuje na svoj pogum; pass.: quod illi tribuebatur ignaviae Ci., cum eam observantiam officio tribui (da se izkazuje, da velja) viderent N., id suae culpae non debere tribui C. da se to ne sme šteti njemu v krivico.
c) (čas) posvetiti (posvečati) čemu, porabiti (porabljati) za kaj: tempus conviviis Ci., ut tempora aut litteris aut rei publicae tribueret N., XI dies comitiis perficiendis C.

trīcae -ārum, f (indoev. kor. *trei(k)- viti, sukati, sor. s torquēre)

1. burke, norčije, farse, nesmisel: Pl., sunt apinae tricaeque et si quid vilius istis Mart.

2. metaf. sitnosti, neprijetnosti, težave, neprilike, zoprnosti, zoprnije, odvratnosti, spletke, intrige, starejše prekosti: Pl., Varr. ap. Non., Aug. idr., quomodo illa (sc. fert) domesticas tricas? Ci. ep. V etimološke marnje, ki jih navaja Plin. (3, 104), da sta bili Trica in Apina neznatni mesteci v Apuliji in da sta prišli v pregovor ter tako postali izhodišče za besedi trīcae in apinae, že Non. (8, 15) ni več verjel.

Tricassēs -ium, m (Plin.) in Tricas(s)īnī -ōrum, m (Amm.) Trikási, Trikasín(c)i, keltsko pleme, ki je živelo blizu današnjega mesta Troyes.

tricoccum -ī, n (gr. τρίκοκκος -ον = trizrnat, s tremi jagodami) bot. trikók, vrsta rastl. heliotropium: Plin.