Franja

ventilō -āre -āvī -ātum (nam. *ventulō iz ventulus; demin. ventus)

1. prevetriti (prevetrovati), prezračiti (prezračevati), postaviti (postavljati) na zrak (veter): oleas Varr., vinum Col., ceram sub divo Plin.

2. (pre)vejati: Aug., Isid., in aëre frumentum Varr., frumenta Plin., P. F., fruges in horreo Col.

3. mahniti (mahati) po zraku, zamahniti (zamahovati) s čim, pahljati, švig(lj)ati s čim, stresti (stresati), potresti (potresati), (za)vihteti kaj: Q., Fr. idr., Venus ventilat facem Pr., ventilat aura comas populeas O. maje listje, aureos identidem manu suā Ap. v roki premetavati zlatnike (zlate), cvenkati (cvenketati) z zlatniki (zlati), dum per (čez) limina te … toga ventilat Mart. te hitro žene; poseb. kot borilni t.t.: arma Mart. vihteti orožje, mahati z orožjem po zraku; tako tudi abs.: quam stultum est, cum signum pugnae acceperis ventilare! Sen. ph., aliud est pugnare, aliud ventilare Sen. rh.; šalj.: ventilare aestivum digitis sudantibus aurum Iuv. vihteti poletni prstan z znojnimi prsti; med. ventilari premetavati se: alio atque alio positum ventilari Sen. ph.

4. pahljati koga, komu hlad: aestuanti tenue ventilat frigus … concubina flabello Mart., ventilat alis Cl., aliquo ventilante cubabat Suet.

5. metaf.
a) lotiti (lotevati) se česa, dotakniti (dotikati) se česa, zagnati (zaganjati) se v kaj: nomen (poštenje) alicuius pro tribunalibus Ap., famam collegae ore maledico Hier.
b) vznemiriti (vznemirjati): vitas insontium pozni Icti.
c) razpravljati o čem, obravnavati kaj, pretresati kaj: quaestionem Icti., sententiam Fr.
d) tako rekoč podpihniti (podpihati, podpihovati), (pod)netiti, zanetiti, razširiti (razširjati): illius linguā quasi flābello seditionis illa tum est egentium contio ventilata Ci.

ventus¹ -ī, m (iz *u̯entos, indoev. baza *Hu̯eH- pihati, veti; prim. skr. vā́ti, vāyati veje, piha, vātaḥ veter, vānt- pihajoč, vejoč, vāyúḥ veter, zrak, gr. ἄημι [iz ἄƑημι], ἄελλα vetrni buh, sunek vetra, sl. veti, vejati, veter, veder, got. waían = stvnem. wāyan, wāen = nem. wehen, got. winds = stvnem. wint = nem. Wind, ang. wind)

1. veter: Pl., Varr., N., Cu. idr., adversus C., O., H., secundus Pl., Ci., C., H., ventus saevit C., ventus cooritur C., ventus remittit ali intermittitur C. ali ventus (venti vis) cadit L. se poleže (polega), se umiri (umirja), potihne (potihuje), ventus se circumagit L. se obrne, se obrača; pesn.: venti ferentes O., Plin. iun. nesoči = ugodni, ventus secundus et ferens Sen. ph. ugoden vozni veter; z atrib. subst.: ventus aquilo, boreas N. severni veter, sever, corus ventus C., turbo ventus Pl., septentriones venti Ci.; pogosto preg.: anima in ventos recessit O. je izginila (prešla) v zrak, verba in ventos dare O. ali profundere verba ventis Lucr. ali ventis loqui Amm. govoriti v veter (burjo) = zastonj, ventis et verba et vela dedisti O. odjadral si in nisi držal besede, veter je odnesel tebe in tvoje obljube, tristitiam tradam ventis H. izročim vetrovom, da jo odnesejo, nec ferre videt sua gaudia ventos V. in ne vidi, kako se mu uničuje veselje, in vento et in aquā scribere Cat. zastonj se truditi, nulli neque remi neque venti satisfaciunt alicui Ci. komu odpovedujejo vsa sredstva, vento vivere Cod. I. ob vetru, od vetra = ob malem, na tesnem.

2. metaf.
a) v pl. vetrovi, napenjanje: nec ventos emittit (sc. venter) Col.
b) meton. ventus textilis prav lahka (tanka) tkanina: Publilius Syrus ap. Petr.

3. pren. sapa, veter, vihar, nemir: venti secundi fortunae N. ugodna sapa, vento aliquo in optimum quemque excitato Ci., alios vidi ventos Ci. bližajočo se nevihto (nesrečo), quicumque venti erunt Ci. ep. kakor bo veter pihal = kakršne bodo razmere (okoliščine), Caesaris venti nunc valde sunt secundi Ci. ep. Cezarjev položaj, venti invidiae Ci. naklonjenost ljudstva, priljubljenost, rumorum et contionum ventos colligere Ci. nezanesljive glasove govoric, quo vento proicitur Caelius in Ci. ep. kvarna govorica.

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

*vēnus¹ -ī in -ūs, m (iz *u̯esno-s, *u̯osno-s; prim. skr. vasnáḥ kupna cena, vasnám plačilo, vasnayati (on) baranta, gr. ὦνος kupna cena, nakup, ὠνέομαι (na)kupujem) prodaja; le

1. v acc. vēnum na prodajo (naprodaj), v prodajo v zvezah vēnum dare (prim. vēnum-dō, vēnun-dō in vēn-dō) dati (dajati) naprodaj, postaviti naprodaj, dati (dajati) v prodajo, na prodaj imeti, proda(ja)ti: S., L., Cl.; venum pecus agere Pac. fr., bona venum distrahuntur Gell., eo venum deferre Porph.; venum ire (prim. vēn-eō, īre) „naprodaj iti, priti v prodajo“ = biti naprodaj, proda(ja)ti se: L., Gell.; venum redire Cl., venum tradi Lucan.

2. v dat. vēnō ali vēnuī v (na) prodajo, naprodaj (na prodaj): posita veno irritamenta luxui T. naprodaj postavljena, ei stuprum veno dedisse T. da je prodal, za denar spečal, veno exercere aliquid T. trgovati s čim, tržiti kaj, venui subicere Ap. proda(ja)ti, venui habere Ap. naprodaj imeti.

vēr, vēris, n (iz indoev. subst. *u̯esr, *u̯esr̥ (*u̯osr̥), gen. *u̯esn(e)s pomlad; prim. skr. vasantáḥ pomlad, gr. ἔαρ [dor. Ƒῆρ, jon. ἦρ] pomlad (gen. at. ἦρ-ος, pri Hom. ἔαρος), ἐαρινός pomladni, pomladanski, lat. vērnus, vernālis, vernifer, sl. vesna pomlad, got. uisonna pomlad, lit. vãsara, vasarà poletje, let. vasara poletje)

1. pomlad, vígred, vesna: Sen. ph., Amm. idr., cum rosam viderat, tum incipere ver arbitrabatur Ci., hieme et vere Plin. iun., per ver Ca. ali per omne ver Suet. vso pomlad, primo vere Ca., L., H. ali vere primo Plin. ali ineunte vere Ci. ali (pesn.) vere novo V., O. ali pubescente vere Amm. = principio veris S. fr. ali initio veris Suet., donec ver adulesceret T. do polne pomladi, vere adulto Amm. še preden je pomlad popolnoma nastopila; preg.: vere prius flores, aestu numerabis aristas O. (o čem nemogočem); pooseb. Vēr Vêr = Pomladnik ali Pomlad(nica) bog ali boginja pomladi: Ver cinctum florente coronā O.

2. metaf. pomlad življenja, mladost: ver breve aetatis O., ineundum cum aetas florida ver ageret Cat.

3. metaf. vse, kar raste spomladi, pomladni pridelki: breve ver populantur apes Mart. cvetlice; poseb. ver sacrum daritev pomladnih prvin, daritev pomladnih prvorojencev, prvinska daritev živali in ljudi, ki so jo božanstvu obljubili v času hude stiske; pozneje so darovali le živali, ljudi, rojene tako pomlad, pa so, ko so odrasli, pošiljali kot naseljence v tujino): ver sacrum vovere, facere L., ver sacrum videri pecus, quod natum esset inter Kalendas Martias et pridie Kalendas Maias L.

Opomba: Nenavadni abl. sg. vērī: Col. (poet).

vērāx -ācis (iz vērus preko vērāre = verum dicere) govoreč resnico, resničen: Aug. idr., si eris verax Pl., oraculum Ci., saga Tib., veracia visa quietis Ci. resnično se izpolnjujoče sanje, Herodotum cur veraciorem ducam Ennio? Ci.; z inf.: vosque veraces cecinisse Parcae H. resnico naznanjajoče; adv. vērāciter resnično (naspr. simulatorie): Aug., Ambr., Cass.

verbēna -ae, f (iz *u̯erbes-nā; indoev. baza *u̯er-b- vrteti, viti, upogibati iz kor. *u̯er- vrteti, viti, zviti, zaviti, upogibati; sor. z verber[a] šiba, bič, bičanje, šibanje verberāre (osnovni pomen te skupine je menda „šiba (za pletenje)“); prim. gr. ῥάβδος šiba, prot, palica, ῥαπίς šiba, prot, ῥάμνος trnov grm, ῥαφή šiv, ῥαφίς šivanka, sl. vrba, let. verpiù (s)presti, let. virbs, virbens količek, virba drog, stvnem. rëba trta, vitica, poganjek = nem. Rebe trta; morda tudi lat. urbs = „pletena ograja“) veja; nav. pl. verbēnae -ārum, f zeleneče veje, mlado vejevje, svete vejice, sveto zeleničje (mladičje) lovorik, mirt, oljke, cipres idr. dreves za okraševanje, opletanje in bogoslužno rabo): Pl., Ter., O., Cu., Plin., Suet., Serv. idr., verbenā tempora vincti V.; pl.: ara castis vincta verbenis H.; poseb. znamenje pomoči prosečih svečenikov, zlasti fecialov kot poslancev: V., H., Plin. idr., mihi praesto fuerunt sacerdotes cum infulis ac verbenis Ci., patrem patratum fecit verbenā caput tangens L.; pri Cels. so verbenae razred rastlin, ki delujejo adstringentno in hladilno.

*verber -eris, n (prim. verbēna), sg. (pesn.) ohranjen le v gen. in abl., klas. le pl. verbera -um, n

1. udarec, udarci (s šibo, bičem, palico idr.), udarjanje, šibanje, bičanje, pretepanje, tepenje ipd.: Pl., Ter., Plin., Cu., Q., Stat., Suet., Iust. idr., percutimur caput verbere virgae O., stimulo et verbere saevit O., magnum … robur … verbere adsiduo rotat Sen. tr.; pl.: vestigia verberum L., verberibus lacerari L., verberibus in aliquem animadvertere S., castigare aliquem verberibus Ci., legatum populi Romani verberibus excruciatum necavit Ci.

2. udarec, udarci (s kako drugo stvarjo), udarjanje, sunek, sunki, suvanje, mah, zamah, zamahovanje, udar, udarec, udarjanje, vesl(j)aj, veslanje, butanje, nalet, naletavanje, lučaj, lučanje: Sil., Lucan., Cl. idr., remorum in verbere perstant O. v vesljajih, v veslanju, trementes verbere ripae H. od butanja valov, verbere adverso siderum Plin.; pl.: verbera caudae H., ventorum Lucr. vetrni buhi, vetrni sunki, radiorum (sc. solis) Lucr., puppis verberibus (vesljaji) senis agitur Lucr., dare verbera ponto O. z rokami udarjati po vodi (o plavajočih), verbera lapidum O.

3. metaf. opomin, opominjanje, oštevanje, očitek, očitki, graja, sramotenje: contumeliarum verbera subire Ci., patruae verbera linguae H., fortunae verbera Gell. udarci.

4. meton. bič, krepelce, krepelo, gorjača, palica: Ps.-Q. (Decl.), ictus verberis O., caedit verbere O., instant verbere torto V., sub verbere centurionis T., puerili verbere moneri T. z brezovo šibo, pecora verbere domantur Sen. ph., verberibus caedere aliquem Pl., Ter., adulescentem nudari iubet verberaque afferri L., verbera saetosa (bič iz kože z dlako) movebat arator Pr.; metaf. lučalni ali pračni jermen: Sil., Lucan., stuppea torquentem Baliaris verbera fundae V.

verbum -ī, n (indoev. *u̯er-dh-um < *u̯er-dh-om, razširjeno iz indoev. kor. *u̯er(e)-, *u̯ere(i)- reči, govoriti; prim. skr. vratám zapoved, volja, red, zakon, gr. ἐρέω, εἴρω (s fut. ἐρῶ in pf. εἴρηκα), ῥῆμα beseda, rek, ῥήτωρ govornik, ῥῆμα beseda, ῥῆσις govor, ῥητός izrečen, povedan, sl. vrač, rotiti, porota, zarota, got. waúrd = stvnem. wort = nem. Wort)

1. beseda (kot posamezen del govora), izraz, starejše slovo, v pl. tudi = besede, govor: rem uno verbo complecti Ci., quibus duobus verbis significatis deum Ci., graviore verbo uti Ci., verba minus violenta loqui O., verbum ipsum voluptatis Ci. beseda „sla“, his verbis epistulam misit N. tako se glaseče, habent sua verba dolores V., verborum contumeliae L., novissima (zadnje) verba O., numeris verba coërcere O., scribere verba soluta modis H., ille (sc. dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur O. troje besede (namreč do, dico, addico; prim.: verba libera praetor habet O.), te paucis ali tribus verbis volo Pl. malo, tri besede = le malo besed, le tri besede hočem spregovoriti s teboj, uno verbo Pl., Ter., Ca., Ci. z eno besedo, na kratko, skratka, verbo de sententiā destitisti Ci. ne da bi veliko govoril; pogosto v zvezi s kakim določujočim adj. ali pt. kot en pojem: verba minacia O. grožnje, precantia O. prošnje, solantia O. tolažila, exsecrantia O. prekletstva, kletve, excusantia O. izgovori, izgovarjanje, blanda O. dobrikanje, falsa, ficta O. laži.

2. occ.
a) v pl. prazne besede, prazno besedičenje, puhle fraze, kvasenje, blebetanje, „flancanje“: inania V., virtutem verba putas H., verbis non replenda est curia V., existimatio, decus verba sunt atque ineptiae Ci.; reklo: verba dare alicui „dati (dajati) komu besede“ (nam. stvari) = ukaniti koga, (pre)varati koga: Ter. idr., Fabio verba dedit H., vel verba mihi dari facile patiar Ci., curis verba dare O. preganjati si skrbi.
b) ime, videz: verbo (na videz) apud regem, re ipsā apud Polyperchontem iussus est dicere N., verbo (po imenu, na videz) sunt liberi omnes Ci.
c) (kot gram. t.t.) glagol: Varr., ut sententiae verbis finiantur Ci.

3. sinekdoha beseda = izrek, izjava, izustilo, izrecilo, rek, reklo, pregovor, govor: illud mihi verbum non placet Pl., quod verbum audio! Ter., quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S., verum est verbum, quod memoratur: ubi amici, ibidem opes Pl.; reklo: verbum facere besed(ic)o izreči (spregovoriti, ziniti): Pl., Ter. idr., nullo verbo facto, verbum nemo facit Ci., de eo numquam verbum feci Ci. nisem nikoli izrekel nobene besede; v pl. verba facere govoriti, besedičiti, blebetati: Pl.; elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter.; (o govorniku) imeti govor, govoriti, predavati: de eo, de eā re Ci., apud regem N., verba fecerunt eius amici N. zagovarjali so ga, cum Aulo in conloquio verba facit S. se je pomenil, se je pogovarjal; z ACI: ad ea rex satis placide verba facit sese pacem cupere S.; preg.: verba facere mortuo Pl. mrtvemu (= zaman) govoriti, verba fiunt mortuo Ter. to so zaman govorjene besede; zevg.: verba atque orationem habere C.; od tod: multis verbis ultro citroque habitis Ci. po dolgotrajnem pregovarjanju; occ. v pl.
a) (stalno) besedilo, obrazec, formula, besede: sunt verba et voces, quibus … H., verba sollemnia O., puerpera O. zarotitveni obrazci (izgovarjala) ob porodu, venefica O. ali non innoxia V. čudodelne (bajalne) besede, verba quaedam componere Ci. besedila, milites in verba C. Scipionis iurarunt L. so prisegli na besedilo prisege Gaja Scipiona = so prisegli Gaju Scipionu, princeps in haec verba iurat ipse C. (na) to priseže prvi sam, iurare in verba magistri H. (gl. iūrō).
b) šale, dovtipi: quibus sunt verba sine penu ac pecuniā Pl. ki so šaljivi, pa brez …

4. meton. govorjenje, beseda: in verbo vestigia torsit V. sredi govorjenja, med govorjenjem, rictu in verba parato O., abstulit usum verborum O. zaprlo (vzelo) mu je besedo.

5. razna rekla:
a) verbo z besedo, besedno, ustno: Furnio plura verbo quam scripturā mandata dedimus Plancius in Ci. ep.
b) verbi causā (gratiā) naprimer (na primer): si quis verbi causā oriente caniculā natus est Ci., miserum esse verbi causā Crassum Ci., propter aliam rem, verbi gratiā propter voluptatem Ci.
c) ad verbum, de verbo, e verbo, pro verbo (od besede) do besede, dobesedno, natančno: quae modo expressa ad verbum dixi Ci., ad verbum ediscere Ci., somnium mirifice ad verbum cum re convenit Ci., fabellas Latinas ad verbum de Graecis exprimere Ci. dobesedno prevajati; v tem pomenu tudi: exprimere verbum e verbo Ci. ali de verbo Ter., reddere verbum pro verbo Ci. ali samo verbum verbo H.
d) meis (tuis, alicuius) verbis v mojem (tvojem, koga) imenu, po mojem (tvojem, koga) naročilu: verbis meis grata loca saluta O., anulum … quem ego militi darem tuis verbis Pl., (sc. servum) ad regem misit, ut ei nuntiaret suis verbis … N., cum regis verbis, quae attulerant, dedissent N., amborum verbis O., senatūs verbis L., Ci., legantur, qui senatūs populique Romani verbis nuntient … S.
e) bona verba, quaeso! Ter. le milostno!, le rahlo!.

Opomba: Gen. pl. verbûm: Enn., Pl.; poseb.: verbûm sat est Pl.

verēcundus 3, adv. -ē (verērī)

1. boječ, plašen, plašljiv, plah, skromen, zadržan, udržljiv, obziren, pozoren, skromen, preprost: Pl., Sen. rh., Plin. iun., Vell. idr., homo non nimis verecundus Ci., populus H., orator verecundus in transferendis verbis Ci., verecundior in postulando Ci., translatio Ci. ne pretiran, preprost, hoc dicere rustico (sc. filio) verecundum est Q. neolikani sin se boji (se spreneveda) to reči, causam verecunde et dubitanter recipere Ci., tueri (sc. eas) … verecunde ac modeste … iussit L., verecundius hac de re iam dudum loquor Ci., verecundius ad prandium invitavit Amm.; pesn.: verecundus Bacchus H. zmerno uživanje vina.

2. occ. sramežljiv, plah, (blago)nraven, moralen, čist, kreposten, čednosten, dostojen: Mart. idr., illa verecundo vix tollens lumina vultu O., vita verecunda est, musa iocosa mihi O., oratio Ci. dostojen, verba parum verecunda Q. (pre)malo dostojne, transire in diversa subsellia parum verecundum est Q. je malo (= ni) dostojno; enalaga: verecundus rubor O. ali color H. rdečica, zardelost, partes verecundiores (sc. corporis) Eccl. ali subst. pl. n. verecunda corporis (tudi samo verecunda) Isid. sram = spolovila.

3. spoštovanja vreden, častivreden, častitljiv: nomen populi Romani Amm., quod dictu verecundum est Lamp. = kar se da (iz)reči brez strahu.

verēdus (veraedus) -ī, m (iz gal. *vorēdos (iz *voreido-) konj; prim. rēda, raeda)

1. lahek jezdni poštni konj, kurirski konj: Dig., Cod. I., vel celerem mannum vel ruptum terga veraedum conscendas, propere dum modo iam venias Aus., sed cisium aut pigrum cautus conscende veraedum: non tibi sit raedae, non amor acris equi Aus.

2. lahek lovski konj: parcius utaris moneo rapiente veredo Mart., stragula succincti venator sume veredi: nam solet a nudo surgere ficus equo Mart.

vereor -ērī, veritus sum (indoev. kor. *u̯er-, *u̯or- čuvati, varovati; prim. gr. ὁράω vidim (impf. ἑώρων, pf. ἑόρακα, ἑώρακα), gr. ἐπὶ ὄρονται nadzorujejo, οὖρος čuvar, ἐπίορος paznik, čuvaj, φρουρός čuvaj, φρουρά (jon. φρουρή) varstvo, zaščita, got. war previden, stvnem. war, giwar previden, pozoren, pazljiv, stvnem. biwarōn = nem. bewahren, got. wardja, stvnem. warto čuvaj, stvnem. wart = nem. Wart čuvaj, nem. wahren; sl. varovati (se), varen, varnost so germ. izvora)

I. intr.

1. bati se, plašiti se, ustrašiti se = imeti pomisleke, pomišljati se, sprenevedati se, ne upati si, ne imeti poguma; z inf.: Pl., Ter., Pac. fr. idr., vereor laudare praesentem Ci., vereor committere, ut … Ci., quos interficere vereretur C.; impers.: quos non est veritum in voluptate summum bonum ponere Ci. ki se niso pomišljali (sprenevedali); occ. sramovati se, sram biti koga: hic vereri perdidit Pl. je izgubil ves sram.

2. bati se za kaj, v skrbi biti za kaj, glede česa, skrbeti za kaj, glede česa: eo minus navibus (dat.) veritus C. boječ se za ladje, de Carthagine vereri non desinam Ci.; abs.: ne vereare! Pl. bodi brez skrbi! —

II. trans.

1. (z)bati se, (pre)strašiti se koga, česa; z acc. personae: hostem C., utrum eum amici magis vererentur an amarent N., qui Iovem sperno, Nerei, te vereor O.; z acc. rei: Pl., Ter., Q., Plin. iun., Suet. idr., reprehensionem, auctoritatem Ci., insidias, periculum C., eius asperitatem, invidiam N., tactum aquae, bella O., de te nil tale verebar V., supplicium ab aliquo Corn.; pt. pr. z gen. rei: verentes plagarum Col., nec verentes sumptuum Aus. Vsebina bojazni z inf.: Acc. fr., Pl., fortitudinem ad ludibrium recidisse verebatur Cu.; pogosto z odvisnim vprašanjem, poseb. v pomenu z bojaznijo (strahom) pričakovati, s skrbjo (po)misliti: Ter., S. fr., G. (Dig.) idr., vereor, quid agat Ino Ci., vereor, quo se Iunonia vertant hospitia V.; pogosteje s skladom glag. timendi: Ter., H. idr., non verendum est, ut tenere se possit Ci., veritus, ne … hostium impetum sustinere non posset C., non vereor, ne non scribendo te expleam Ci. ep., non vereor, ne hoc iudicium meum … iudici non probem Ci., vereor, ne haec quoque laetitia vana evadat L., verebatur, ne Divitiaci animum offenderet C., veritus es, ne operam perdidisses Ci., Hannibal verens, ne dederetur, Cretam venit N.; ta sklad včasih ublaži kako trditev: vereor, ne sit turpe timere Ci. utegnilo bi pač biti sramotno, illa duo vereor, ut tibi possim concedere Ci. težko (da) pristanem na ono dvoje, težko (da) ti pritegnem v onih dveh stvareh. — Pt. verens in veritus lahko slovenimo z: „boječ se“, „iz strahu“, „v strahu“, „v skrbi“.

2. occ. spoštovati, čislati, ceniti, častiti: metuebant eum servi, verebantur liberi Ci., deos Ci.; z gen.: Acc. ap. Non., Afr. ap. Non. idr., feminae Ter., Ap., ne tui quidem testimonii veritus Ci. ep.; impers.: nihilne te populi veretur? Pac. (po drugih Atta) ap. Non. ali nič ne spoštuješ naroda?; v pass. pomenu: malunt metui quam vereri se ab suis Afr. ap. Gell. Od tod adj. gerundiv verendus 3

1. spoštovanja vreden, častivreden, častitljiv: maiestas, patres, ossa viri O., augustā gravitate verendus O.

2. occ.
a) ki se ga je treba bati, strahovit, strašen: Alexander Partho verendus Lucan., fluctūs verendi classibus Lucan.
b) ki se ga je treba sramovati, sramen: partes Veg. = subst. verenda -ōrum, n sram, spolovilo: Plin., Plin. iun.

Vergilio-centō -ōnis, m (Vergilius in centō) vergilijanski centón, iz Vergilijevih verzov „skrpana“ pesem: Hier.

Vergilio-mastīx -īgis, m (hibrid. iz Vergilius in μάστιξ) Vergilijev bič = bičalec Vergilija: Hier. (o nekem strogem Vergilijevem kritiku).

Vergilius, šele pozneje Virgilius 3 Vergílij(ev), Virgílij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znan je P. Vergilius Marō Publij Vergilij Maro(n), pesnik iz mesta Andes (Andes) pri Mantovi (Mantua), avtor Eneide, Bukolik in Georgik, Avgustov sodobnik: H., Q., Lamp. Od tod adj. Vergiliānus 3 Vergílijev, vergílijski, vergilijánski, pri Vergiliju se nahajajoč: virtus Plin., descriptio Sen. rh., versus Eutr., Iuturna Ap.; subst.: illud Vergiliānum Q., Lact. oni znani Vergilijev izrek.

vermis -is, m (iz *u̯ormis, *u̯r̥mis, morda sor. tudi z vergere; prim. got. waúrms = stvnem. wurm = nem. Wurm)

1. črv: Lucr., Plin., Col., Lamp. idr., vermes terreni Marc. deževniki.

2. metaf. črv, riba iz vrste morskih piškurjev: Plin.

verna -ae, m, f (morda iz *versna ognjišče ali iz *u̯esinā k hiši sodeč; prim. lat. Vesta)

1. v gospodarjevi hiši sužnji rojen suženj, domači (hišni) suženj: Pl., H., Caelius in Ci. ep., Val. Max., Iust.; taki sužnji so bili na slabem glasu kot nizkotni klečeplazneži, neotesani šegavci in nesramni predrzneži: Sen. ph., Mart.; kot psovka = pavliha: Pl.

2. metaf. tuzemec, domačin: de plebe Remi Numaeque verna Mart.; kot adj. domač: apri, lupi Mart., liber Mart. v Rimu pisana.

verrēs -is, m (iz *versēs; indoev. kor. *u̯ers namakati, škropiti označuje moška bitja, enako kot indoev. kor. *ers- [gl. rōs] in skr. ukṣáti škropi : ukṣán- bik; prim. skr. varṣam, varṣaḥ dež, vár̥ṣati dežuje, vr̥ṣaḥ, vr̥ṣa-bháḥ bik, vr̥ṣniḥ moški, oven, vr̥ṣan- samec, mož, žrebec, gr. ἕρση (ἔρση) = ἐέρση Hom. = dor. ἔρσα = kretsko ἄερσα rosa, ἄρρην, [Ƒάρρην], ἄρσην, ἔρσην moški, let. versis vol, govedo) merjasec, tudi prašič: Varr., H., Col., Ph.; metaf. zaničlj. o človeku: Pl. Kot nom. propr. C. Cornelius Verres Gaj Kornelij Ver, zloglasni propretor na Siciliji v letih 73—71, ki ga je Cicero(n) tožil zaradi izsiljevanja; še preden je bil obsojen, je prostovoljno odšel v pregnanstvo, kjer je umrl l. 43: Ci.; v besedni igri: in labores Herculis hunc „verrem“ non minus quam illum aprum Erymanthium referri oportere Ci. Od tod adj.
a) Verrius 3 Vêrov: lex Ci.; subst. Verria -ōrum, n (sc. sollemnia) Verova slovesnost, ki jo je Ver sam ukazal prirediti na Siciliji sebi v čast: Ci.
b) Verrīnus 3 Vêrov: ius Ci. = Verovo pravo, pa tudi = prašičja juha, cauda (gl. to besedo) Ci.; subst. Verrīnae -ārum, f (sc. actiones) Ciceronovi sodni govori proti Veru: Prisc., M.

Opomba: Nom. sg. verris: Varr.

verrūca -ae, f (iz *u̯ersūca; indoev. baza *u̯ers-, *u̯r̥s dvignjeno (mesto ali prostor) iz kor. *u̯er- dvigati, (po)vzdigniti; prim. skr. várṣman- višina, vrh, sl. vrh, lit. viršùs zgornje, vrh, let. vìrsus vrh, stvnem. werna = nem. Werre ječmenasta sokrvična bula v veki, stvnem. warza = nem. Warze bradavica)

1. izrastek
a) na človeškem telesu, bradavica, verúka: Plin.; pren. hibica, napakica, majhna pomanjkljivost (naspr. tuber = velika hiba): qui ne tuberibus propriis offendat amicum postulat, ignoscet verrucis illius H.
b) na draguljih: Plin.

2. metaf. (zemeljska) grba, nizek grič, vzpetina; hiperbola o neki vzpetini: Ca. ap. Gell.

versi-ficātor -ōris, m (nom. sg. iz versificāre = versūs facere) verzifikátor, stihotvorec, pesnik, pesnikovalec: versificator quam poëta melior Q., frequentius scenam quam castra visentes versificatoresque meliores quam duces laudantes Iust., novarum rerum usque ad cantilenas publicas cupientes, versificatores, epigrammatarii, mathematici, haruspices medici Vop.