Franja

lagoenāris (laguēnāris) -e (lagoena, laguēna) stekleničen = s steklenico tvorjen ali zaznamovan: terminus: zemljemerski pisci.

lanceātus 3 (lancea) s sulico opremljen (oborožen), po drugih spremenjen (predelan) v sulico: lignum Vulg.

lanceolātus 3 (lanceola) s suličico opremljen (oborožen): plantago Mac.

lapidō -āre -āvī -ātum (lapis)

I. trans. (poklas.)

1. kamenje lučati (metati) na koga, obmetavati koga s kamenjem, kamenjáti, kamnáti koga: aliquem Auct. b. Hisp., Petr., Fl., Aug., Vulg., lapidata sunt templa Suet.; metaf.: notantes impotentiam eius hac dicacitate lapidatam Macr. da je „(pre)bičana.“

2. s kamenjem pokriti: lapidabit mortuum Petr. —

II. impers. lapidat -āvīt -atum est kamenje dežuje, kamenje pada (z neba): Reate imbri lapidavit L., Veis de caelo lapidaverat L., de caelo lapidatum est. L.

laquear -āris, n (sg. navaja le Prisc., a ga ne izpriča) sicer le pl. laqueāria -ium, n (lacus) = lacūnar strop (neobokanih sob) s pravilnimi vdolbinicami (nav. poslikan in pogosto okrašen z zlatom in slonovino), opažen strop ali strop s polji, strop z (okrasnimi) vkladi (vložki, vdolbinicami), strop (sploh): dependent lychni laquearibus aureis incensi V., summique ferit laquearia tecti V., l. caelata Sen. ph., citro et ebore curiose cavata Ap., fulta auro Cl. — Soobl. laqueāre -is, n: Ps.-V. (Culex) in laqueārium -iī, n: Isid., od tod abl. laqueariis Amm.

laterālis -e (latus -eris)

1. ob (na) strani se nahajajoč, stranski: dolor Luc. (ali Enn.?) ap. Maximi(a)num Victorinum zbadanje, bodljaji; subst. laterālia -ium, n stranski jahalni toki, (stranske) jahalne torbice: Dig.; sg. laterāle -is, n: Char.

2. kot geom. t.t. stranski, straníčen: qualitas, multiplicatio, summa Boet. Adv. laterāliter glede strani(ce), na strani, ob strani, s strani, skozi strani: Boet.

lāticlāvius 3 (lāticlāvus)

1. s širokim škrlatnim trakom (lātus clāvus) obrobljen ali obšit (prim. clāvus): tunica Val. Max. Take tunike so nosili senatorji, v obdobju cesarjev pa tudi vojaški tribuni viteškega stanu in sinovi starih patricijskih družin, ki so se pripravljali na državne službe; od tod laticlavius tribunus Suet. vojaški tribun s širokim škrlatnim trakom, l. mappa Petr. Subst.
a) lāticlāvia -ae, f (sc. toga) s širokim škrlatnim trakom obrobljena (obšita) toga: Lamp.
b) lāticlāvium -iī, n širok škrlatni trak kot obroba tunike: per laticlavi(i) honorem Lamp., laticlavii gratiā petens G. (Dig.) kandidat.
c) lāticlāvius -iī, m upravičenec do širokega škrlatnega traku = senator, patricij: Suet.

2. meton. senatorski: patrimonium Petr., dignitas Cass.

lēmniscātus 3 (lēmniscus) s trakovi okrašen: corona Serv., palma (palmova vejica, okrašena s trakovi = najčastnejši dar zmagovalcu (vojskovodji, gladiatorju)); od tod metaf. najvišja nagrada (npr. za kako hudodelstvo): Tert., multas esse infames eius palmas, hanc primam esse tamen lemniscatam, quae Roma ei deferatur Ci.

lentulus¹ 3 (demin. lentus) nekoliko zavlačujoč, počasen; od tod metaf. = malce pozen s plačevanjem, počasen plačnik, zamudnik pri plačilu: Ci. ep.

lībrō -āre -āvī -ātum (lībra)

I. tehtati: quis libravit in pondere montes et colles in statera? Vulg.; od tod metaf.

1. (pre)tehtati: crimina in antithetis Pers.

2. preteht(av)ati, preudariti (preudarjati): metus Stat., praescriptiones Cod. Th.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Amm. —

II.

1. izravn(av)ati z vodno tehtnico, nivelirati, uravna(va)ti: pavimenta Ca., aquam Vitr. ali fontes aquarum Vulg. padec, strmec določiti (določati), regulirati; metaf.: paribus orbem l. horis Col. poet. dan in noč izenačiti (izenačevati).

2. meton.
a) v ravnotežju (ravnovesju) ohraniti (ohranjati), (ob)držati: indagatio … unde terra et quibus librata ponderibus … Ci., pendebat in aëre tellus ponderibus librata suis O., vela … librantur ab aura O., geminas opifex libravit in alas ipse suum corpus motāque pependit in aura O. se je s perutnicama dvignil v ravnotežju, ita libraverat corpus, ut se pedibus exciperet Cu., librati pondera caeli orbe tene medio Lucan., huius (sc. aëris) vi suspensam … librari medio spatio tellurem Plin., fluctus supra, vento librante, pependit Sil.; metaf.: si immensum imperii corpus stare ac librari sine rectore posset T.
b) (v ravnotežju) (za)vihteti, (za)lučati, (za)tresti, (za)kolebati: Turnus ferro praefixum robur acuto in Pallanta diu librans iacit V., summā telum librabat ab aure V., quod (sc. iaculum) dextera librat dum mea O.; librare cursum in aëre O. leteti po zraku, medium Daedalus librans iter Sen. tr. leteč po … , ita libraverat corpus, ut se pedibus exciperet Cu.; se librare kolebati, loviti ravnotežje, zibati se, plavati (po zraku), leteti, letati: his (lapillis apes) sese per inania nubila librant V., haliaetus … librans ex alto sese Plin. spuščajoč se; med.: per nubes aquila … librata volatu Sil. plavajoč po … ; pesn.: corpus in herba l. O. sesti v travo.
c) vreči (metati), (za)lučati, (za)degati, zagnati (zaganjati): glans, sed librata cum sederit L., durosque reductā libravit dextrā media inter cornua caestūs V. — Od tod adj. pt. pf. lībrātus 3

1. vodoraven, ravnotežen, ravnovesen, neprevesen: aqua, planities Vitr.

2. s silo zavihten, zalučan, zadegan, vržen, zagnan, zamahnjen: dextra libratus ab aure … malleus O., pondere ipso libratior superne ex onerariis ictus erat L., ingerunt desuper Othoniani pila librato magis et certo ictu adversus temere subeuntis cohortis Germanorum T. Adv. lībrātē preudarno, s preudarkom, pretehtano: l. Aeneas … Cereris templum … elegit Serv.

līneālis (līniālis) -e (līnea) iz črt sestoječ, s črtami narejen, črtan: Amm.; adv. līneāliter s črtami: M.

līneāris -e (līnea) iz črt sestoječ, črtan = s črtami narejen: pictura Plin. risanje s črtami (brez barv), ratio Q. ali cognitio M. geometrija, „črtoslovje“, probatio Q. dokaz s črtami, matematični dokaz; adv. līneāriter s črtami: Boet.

līneātim, adv. (līneō -āre) s črtami: Boet.

līni-ficus 3 (līnum in facere) s platnom se ukvarjajoč, platno tkoč: lanifica et linifica matrona Aug.

līni-ger -gera -gerum (līnum in gerere) platnonosen, v laneno tkanino (lanino) oblečen, s platnom (platnino, prtenino) odet: Isis O., turba O. ali grex Iuv. (o Izidinih svečenikih), iuvenca O.

līnostēmus in līnostimus 3 (hibrid. līnum in gr. στῆμα = στήμων osnutek na statvah) s platnenim osnutkom (in volnenim votkom), napol platnen in napol volnen: vestis linostema Isid., vestis linostima Eccl.

linteātus 3 (linteum) z laneno tkanino (lanino), s platnom odet: pallio deae Isidis linteata Tert., legio L. (X, 38, 12), senex Sen. ph.

lithostrōtus 3 (gr. λιϑόστρωτος) s kamenčki tlakovan ali vložen, mozaično (v obliki mozaika) izdelan: pavimentum Varr. Od tod subst.

1. lithostrōtum -ī, n mozaično delo, mozaik: Varr., Plin.

2. (v gr. obl.) Lithostrōtos -ī, m Litostrót: in loco, qui dicitur Lithostrotos, Hebraice autem Gabbatha: Vulg. (Ioann. 19, 13).

litteratūra -ae, f (littera)

1. pisanje s črkami, črkovna pisava, črkopis: litteratura constat ex notis litterarum et ex eo, quo imprimuntur illae notae Ci.; occ. abeceda: comperto Graecam quoque litteraturam non simul coeptam absolutamque T.

2. meton.
a) jezikovni pouk v branju idr.: prima illa … litteratura, per quam pueris elementa traduntur Sen. ph.
b) jezikovna umetnost, jezikoslovje, slovnica, gramatika: Varr. fr., Aug., grammatice, quam in Latinum transferentes litteraturam vocaverunt Q.

litterātus 3 (littera, litterae)

1. s črkami zaznamovan, s črkami popisan: urna, ensiculus, securicula Pl., laciniae, laminae Ap.; (o sužnjih) vžgan = z vžganim znamenjem: Ap., si hic litteratus me sinat Pl.

2. znanstveno izobražen, učen: servi Ci., Albinus et litteratus et disertus fuit Ci., tua vero nobilitas … hominibus litteratis et historicis est notior, populo vero et suffragatoribus obscurior Ci., frater tuus, quem litteratissimum iudico Ci. ep., pueri litteratissimi N., ut (sc. architectus) litteratus sit Vitr., iudices litterati (v učenem pogovoru o kakšni sporni zadevi) Vitr., quid istas ineptias, quibus nec litteratior fit quisquam nec melior, tam operose persequeris Sen. ph.; metaf.: quid est dulcius otio litterato? Ci. kot prosti čas za ukvarjanje z znanostjo. — Adv. litterātē

1. z razločnimi črkami, razločno: ita … perscriptae (sc. rationes) scite et l. Ci.

2. po črki, od črke do črke, od besede do besede, dobesedno: l. respondissem Ci.

3. znanstveno, učeno, uglajeno: l. dicta Ci. duhovite domislice, antiquitatis nostrae et in inventis rebus et in actis scriptorumque veterum l. peritus Ci. ki ima po presoji … prečiščeno znanje, perbene Latine loqui putabatur litteratiusque quam ceteri Ci. pravilneje.