Franja

trichila -ae, f (iz trstja ali listnatih vej zgrajena) lopa, uta, kočica, šotor, paviljon: V., Col. (poet.), in castris Pompei videre licuit trichilas structas C.; sinkop. soobl. triclia: Petr. (71, 10, po novejših izdajah triclinia).

trī-duum -ī, n (iz *trī- in *diu̯om; prim. bī-duum) trije dnevi, tridnevje (trodnevje), obdobje (doba) treh dni: Pl., Ter., Plin., Mart., Hier., Amm. idr., triduo intermisso C. po preteku treh dni, cum tridui viam processisset C., triduo illum aut summum (najpozneje) quadriduo periturum Ci., biduo post aut non toto triduo Ci., a tyranno petit tridui commeatum (dopusta) Hyg.

trīmus 3 (iz *tri-himus; prim. ter, hiems, bīmus, quadrīmus) pravzaprav „trizimen“, „tri zime star“; od tod trileten (troleten), tri leta star: filia Pl., Nero Vell., vacca Varr., equa H., sus Petr., capra Vulg., arbor Plin., dies trima Icti. triletni rok, sed melius post trimum (po treh letih) domari posse equulum Varr.

tripartītiō (tripertītiō) -ōnis, f (iz poznolat. redkega glag. tripertīre v troje (raz)deliti) trojna (raz)delitev, (raz)delitev na tri dele, tripartícija: Aug.

Tripolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Τρίπολις „Trimestje“, tri mesta skupaj) Trípolis, Trípola, ime več pokrajin in mest s tremi občinami

1. gorska pokrajina v Tesaliji s tremi mesti: L. Od tod Tripolitānus ager Trípolsko (Tripolitánsko) ozemlje: L.

2. mesto v Tesaliji Hestiotidi z vzdevkom Scaea (Skajska Tripolis (Tripola)): L.

3. pokrajina v Arkadiji s tremi mesti (Kalia, Dipona, Nonacris): L.

4. pokrajina v Afriki ob Mali Sirti (zdaj Tripoli) s tremi mesti (Oea, Subrata, Leptis Magna); enako Tripolitāna provincia Trípolska (Tripolitánska) provinca (pokrajina): Eutr.

5. mesto v Feniciji (zdaj al-Mīna pri kraju Tarābulus aš-Šām; ime je nastalo po ljudski etim. iz fen. %arpol „nova dežela“): Mel., Plin. Od tod Tripoliticum vinum trípolsko (tripolítsko) vino: Plin.

6. mesto in trdnjava, pa tudi reka v Pontu: Plin.

7. mesto v Frigiji; od tod Tripolitānī -ōrum, m Trípolci, Tripolitán(c)i: Plin.

tripudium -iī, n (prvi del (*tri-) je etim. dokazljiv, drugi ne (morda pēs ali pudēre); prim. re-pudium, pudet)

1. trikoračni (trokoračni) orožni ali zmagoslavni ples, trikorak (trokorak): Salios per urbem ire cum tripudiis iussit L.

2. sinekdoha bojni ples (divjih narodov, kadar gredo v boj), ples v orožju: tripudia Hispanorum L., cantus (sc. Gallorum) ineuntium proelium et ululatus et tripudia L.; o divjem bakhantskem plesu: Cat.

3. (v avgurskem jeziku) ugodno znamenje: tripudium solistimum L., Ci., Suet., Fest., P. F., Serv. polnoveljavno znamenje (če so svete kokoši (pulli) tako hlastno zobale, da jim je hrana padala iz kljunov na zemljo).

tri-pūs -odis, m (tuj. τρίπους)

I. adj. trinožen: tripodes scamnelli sunt, habentes tres pedes, sed et candelabra tripoda sunt, quia similiter tres pedes habent Isid. —

II. subst. m trinóžnik

1. trinožen kotel iz dragocenega materiala za mešanje vina, kuhanje, kot sobni okras, pa tudi stava in zaobljubni dar: donarem tripodas, praemia fortium Graiorum H., Pausanias ex praedā tripodem aureum (pozlačen) Delphis posuit N., sacri tripodes V.

2. trinožni Pitijin stol v Delfih: O., Lucr., Lucan., Sen. tr. idr., Hercules, quem concertavisse cum Apolline de tripode accepimus Ci., interpres divûm, qui tripodas sentis V. ki znaš prerokovati (kakor Pitija na trinožnem stolu v Delfih); od tod

3. meton. delfsko preročišče: mittitur ad tripodas O.; potem sploh preročišče: tripodas agnosco meos Sen. tr., salve, prisca fides tripodum Stat., inde meae quercus tripodesque Val. Fl.

Opomba: Abl. sg. tripodi: Lucr.

tri-quetrus 3 (iz *tri-qu̯adros, *tri- (trēs) in indoev. kor. *qu̯ēd-, *qu̯ōd- oster; prim. got. hwaet = stvnem. (h)waz oster, stvnem. hwāzan preklinjati, got. ga-hwatjan = stvnem. hwazzan, wezzen = nem. wetzen)

1. trikoten, triogeln, trioglat: insula (= Britannia) C., ager Col., esse triquetra aliis, aliis quadrata necesse est Lucr., littera (= gr. črka Δ) Amm.; subst. triquetrum -ī, n astr. t.t. trikotno stanje, trikoten položaj ali pojav, trikotna razvrstitev premičnic (planetov): in triquetro Plin.; tako tudi: Iovis sidere triquetro (adj.) Plin. v trikotnem položaju (stanju).

2. pesn. = sicíl(ij)ski (ker so Sicilijo zaradi njene trikotne oblike imenovali Triquetra -ae, f: Plin.; prim. Trīnacria): triquetrā tellure H., triquetrae orae Lucr.

Opomba: H. (Sat. 2, 6, 55) in Lucr. (4, 651) merita triquētrus 3, Lucr. (1, 717) in Sil. (6, 489) triquĕtrus.

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

trium-vir -virī, m (trēs in vir) triúmvir (tudi triumvír), član združbe treh mož, trimož: Prisc. idr., C. Gracchum triumvirum ferro necaverat S.; pl. trium-virī -ōrum (pogosteje -ûm), m, tudi trēs-virī in III virī, trium virōrum, m triúmviri (tudi triumvíri), združba treh mož, trimoštvo, trimožje: triumviros coloniae deducendae creaverunt L. Taki triumviri so bili:

I. redni oblastniki:

1. triumviri capitales (pri Pl. le tresviri) jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki, ki so nadzorovali državne jetnišnice, skrbeli za izvrševanje telesnih in smrtnih kazni ter za mir in javno varnost: L., Ci., Dig. idr., triumviris opus est, comitio, carnifice Sen. rh., si tresviri me in carcerem compegerint Pl., ad tresviros iam ego deferam nomen tuom Pl.; te iste imenuje L. triumviri carceris lautumiarum; sg.: triumvir capitalis Asc. in samo triumvir: Val. Max., Asc.

2. triumviri nocturni triumviri nočnih enot, trije poveljniki redarjev in gasilcev: L., Val. Max., Dig.

3. v municipijih so triumviri triumviri najvišja veja oblasti, sestavljena iz treh mož: Ci. —

II. izredni oblastniki (pristavljeni dat. gerundivi natančneje definira namen njihove izvolitve):

1. triumviri za ustanavljanje kolonij, naseljevanje kolonistov in delitev zemlje mednje: triumviri coloniae deducendae L., agro dando, dividendo, assignando, agris dividendis L., triumvir coloniis deducendis S., triumvir agris dividendis Fl.; tudi triumviri agrarii L.; samo triumvir: cum triumvir coloniam deduxisset Ci.

2. triumviri epulones „pojedniški“ triumviri, trije oskrbovalci javnih pojedin ob raznih igrah: L., tresviri epulones Ci.

3. triumviri mensarii bančni triumviri, trije pooblaščenci za urejanje denarnih zadev (zlasti za poravnavo in izterjavo dolgov): L.

4. triumviri monetales denarni (monetarni) triumviri, trije predstojniki državne blagajne: Dig.; isti se sicer imenujejo triumviri auro (argento, aeri) flando ali feriundo: Ci. ep.

5. triumviri militibus conscribendis naborniški triumviri, trije pooblaščenci za vojaški nabor: L.

6. triumviri sacris conquirendis donisque persignandis so skrbeli za iskanje in nabiranje svetinj (= svetih reči) ter zapisovanje zaobljubljenih darov: L.

7. triumviri reficiendis aedibus triumviri za ponovno postavitev (pogorelih) svetišč: L.

8. triumviri (Gell.) ali tresviri (L. epit.) rei publicae constituendae ustavni triumviri (ustavno trimoštvo), triumviri za vzpostavitev ustavnega reda (za umiritev razmer v državi; tako so se imenovali triumviri Antonij, Oktavijan in Lepid); sg.: triumvir rei publicae constituendae Gell., triumvir rei publicae N.; samo triumvir: Plin., Vell., Suet.; v pl.: triumviri Suet.

tropa, adv. (gr. τρόπα) trópa, igra, pri kateri so metali kocke, orehe ali želod iz določene razdalje v jamico: et ludit tropa nequiore talo, nostris otia commoda Camenis Mart.

tropaeum -ī, n (tuj. τρόπαιον ali τροπαῖον „znamenje bega“)

1. tropáj (tropájon, trópaion), znamenje zmage, zmagoslavno znamenje, troféja, pri Grkih sprva prisekano drevo ali kol, kamor so obešali uplenjeno orožje in drugo bojno opravo takoj po zmagi na mestu, kjer se je sovražnik pognal v beg (gr. τραπέσϑαι), pozneje stalen spomenik iz kamna ali medi v obliki stebra, oboka, odra idr.; Rimljani so take spomenike postavljali večinoma na Kapitolu: V., Plin., T., Val. Fl., Val. Max., Suet., Fl. idr., tropaea statuere Ci., Cu. ali ponere Ci.

2. meton. zmaga: Marathonium N., Salaminium Ci., Augusti tropaea Caesaris H., tulit e capto nota tropaea viro O., cuius tropaeis non invidemus Ci.

3. metaf. znamenje, spomin, spomenik, pomnik: ingenii O., necessitudinis atque hospitii Ci., Maecenatis erunt vera tropaea fides Pr.

Opomba: V rokopisih pogosto najdemo inačici trophaeum in trophēum, ki sta se pojavili v pozni latinščini, npr. trophaeum Vulg.; trophēum Iul. Val.

trucīdō -āre -āvī -ātum (po najverjetnejši, čeprav ne povsem potrjeni domnevi iz *qu̯tru-caido = quattuor in caedo razsekati na štiri kose)

1. (po)klati, (po)moriti, umoriti, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, razsekati (razsekavati, razsekovati), razkosati (razkosavati), (po)sekati: Val. Max., Amm. idr., cives Romanos necandos trucidandosque curavit Ci., ne capti sicut pecora trucidemini S., quos ferro trucidari oportebat Ci., ne pueros coram populo Medea trucidet H., agros vastari, pecus diripi, trucidari Auct. b. Afr., trucidata (razsekani) membra tanti civis L. epit., trucidatae (posekane) legiones T.; pesn.: seu pisces seu porrum et caepe trucidas H. podaviš, zmelješ, ignem trucidare Lucr. (po)gasiti, (za)dušiti, Oedipus trucidatus oculos Tert. oslepljen.

2. metaf.
a) z besedami (o)grditi, (o)blatiti: a Servilio trucidatus Ci.
b) kruto ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem faenore L., ne faenore trucidetur Ci.

trūdō -ere, trūsī, trūsum (indoev. baza *tr(H)-eu̯-d- tlačiti, stiskati iz kor. *ter(H)- treti, zatirati; prim. sl. trud, truditi se, truden, got. usþriutan povzročati težave, þrjóta utruditi (se), þrot pomanjkanje, þrēat moč, pritisk, stvnem. driozan nadlegovati, nem. verdrie§en)

1. suniti (suvati), pahniti (pehati), (po)riniti, poriniti (porivati) (proč, od), potisniti (potiskati) (proč, od), odriniti (odrivati), (od)suniti, (po)gnati, goniti, (po)tirati: Lucr., Mart., Amm., Cl. idr., et trahi et trudi Pl., hostes T., cohortes trudebantur in paludem T., apros in plagas H., glaciem cum flumina trudunt V., trudentes (odrivajoč) pectore montes V.

2. occ.
a) (o rastl.) pognati (poganjati), spustiti (spuščati): pampinus trudit gemmas V., se trudunt gemmae V., truditur e sicco radix ligno V.
b) povzročiti, da kaj (npr. voda, para) raste (narašča, se dviga, se krepi), dvigniti (dvigati, dvigovati): quas mihi tenebras trudis? Pl. kaj mi hočeš natvesti?; med. = rasti, naraščati: fecundus aquae truditur latex Cl.

3. metaf. suniti (suvati), potisniti (potiskati), (od)gnati, pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi: fallacia alia aliam trudit Ter. pride ena za drugo, truditur dies die H., vita truditur Sen. ph., sic vita truditur Petr. tako se prebijamo skozi življenje, in arma trudi T., in quae (sc. comitia) omnibus invitis trudit noster Magnus Auli filium Ci. poriva naprej.

trulla (prvotno truella: Dig.) -ae, f (demin. trua mešalnica)

1. mešalnica, zajemalka, poseb. za zajemanje vina iz mešalnega vrča oz. mešalnika (crater) in nalivanje v kozarce: Ca., Varr., Plin., Petr., Mart., Dig. idr., gemmea Ci., Veientanum potare Campanā (= prstene, glinaste) solitus trullā H.

2. ponev (za smolnate bakle (smolníce), žerjavico), žerjavnica: trullis ferreis ignem prae se portabant L.

3. nočna umivalna posoda, nočna medenica ali korito nočnega stola: Iuv.

4. zidarska žlica, kela: Pall.

5. ponev, kozica: Tert.

trullissātiō -ōnis, f (trullissāre) ometavanje z grobo malto, nanos (nanašanje) grobega ometa, grob (debel) omet (naspr. directi arenati ometavanje z drobnim peskom, omet iz drobnega peska, fin omet): cum ab harena praeter trullissationem non minus tribus coriis fuerit deformatum Vitr., postea autem supra, trullissatione subarescente, deformentur directiones harenati Vitr., tum autem calce ex aqua liquida dealbentur, uti trullissationem testaceam non respuant Vitr., trullissatione inducta pro harenato testa dirigatur Vitr.

truncus¹ 3 (iz *troncos; prim. lit. treñkti, trenkiù močno, kriče pehati, trankùs šepav, trañksmas gneča, trìnkis udarec, strungas prisekan, prirezan, striùgas ali striubas kratek, nem. Strunk štor, Stumpf štrcelj, štor)

1. obsekan, prisekan, okleščen, prikleščen: pinus V., nemora Stat.

2. metaf.
a) brez enega ali več delov = pohabljen, okrnjen, (i)zmaličen, zakrnel, krn, krnjav, popačen, pokvečen: Plin., Sil., Mart. idr., corpus L., Sen. rh., trup, truncum corpus absciso (dempto Cu.) capite T., homo Iust., trunca illa et retorrida manus Mucii (sc. Scaevolae) Sen. ph., truncae inhonesto vulnere nares V., frons O. z zakrnelim rogom, tela V. zlomljene puščice in kopja, urbs trunca (okrnjeno) sine senatu L., pecus Stat. brez vodnika, sermo Stat. nejasen, actio Q., litterae Gell., trunca quaedam Gell. odlomki, drobci, fragmenti; pesn. z gen.: animalia trunca pedum V. brez nog, truncus capitis Sil.
b) tako rekoč prisekan ali okrnjen, tj. tako majhen, kakor da bi bil prisekan: manus (pritlikavca) Pr.
c) odsekan, odrezan: manus Sen. rh., bracchia Val. Fl.

tryginon -ī, n (gr. τρύγινον, sc. χρῶμα) tríginon, črnilo iz vinskih droži in vinskih jagod, „drožnjak“: Polygnotus et Micon, celeberrimi pictores, Athenis e vinaceis fecere, tryginon appellantes Plin.

tūber¹ -eris, n (iz kor. *tūbh- (paralelni kor. k *tu-m- v tumēre))

1. vsak izrastek na telesu, grba, bula, novotvorba, oteklina, nabreklina, tumor, tvor, uljé (starejše gluta): cameli, boum Plin., tuber est totum caput Ter. vsa glava je v bulah = vsa glava je ena sama bula; pren. tubera bule = velike napake (naspr. verrūcae mehurčki = male napake): qui, ne tuberibus propriis offendat amicum, postulat, ignoscet verrucis illius H.

2. metaf.
a) lesna grča, hrga: Plin.
b) bot. gomólj (gomòlj), starejše gomoljíka: tubera radicis rotunda Plin. okrogla gomoljasta korenika.
c) bot. vrsta gob, mavrah, smrček in morda poseb. gomoljika (starejše lanož): Plin., Iuv., Mart.
d) bot. tuber terrae = cyclamīnos cikláma, kokórik (kokorík), starejše kozja repica (Cyclamen europaeum Linn.): Plin.
e) krtina (kot psovka): recte, videbo te in publicum, mus, immo terrae tuber Petr.