Franja

Zadetki iskanja

  • Theodosia -ae, f Teodózija, cvetoča miletska kolonija na Krimu z znamenitim pristaniščem in žitno trgovino: Mel., Plin.
  • thermae -ārum, f (gr. ϑερμός topel)

    1. tople kopeli, toplice, têrme, v Rimu krasne, vsem ljudem namenjene stavbe, v katerih so vodo ogrevale podzemske peči: Agrippae Plin., Neronianae Mart., aedificavit Romae thermas Eutr., fundamenta thermarum im mari iacĕre Sen. iun., magnā thermarum et porticum et tricliniorum laxitate Suet.

    2. = thermopōlium gostilna, krčma, nekakšna restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče: Iuv.

    3. kot nom. propr. Thermae -ārum, f (Θερμαί Toplice) Têrme = Toplíce, mesto na severni obali Sicilije, rimska kolonija, rodni kraj tirana Agatokla (zdaj Termini Imerese): Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Thermitānus 3 têrmski, termájski, termitánski, iz Têrm prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci.; subst. Thermitānī -ōrum, m Termájci, Termitán(c)i, preb. Term: Ci.
  • Thevestē (Thebestē, Tevestē, Tebestē) -ēs, f Tevésta (Tebésta), mesto v Numidiji, rimska kolonija: Cod. Th., Aug.

    Opomba: V rokopisih in na napisih največkrat izpričana obl. je Thevestē.
  • Thūriī -ōrum, m (Θούριοι) Túriji, v času Perikla (l. 443) ustanovljena atiška kolonija v Lukaniji ob Tarentskem zalivu, kjer je prej stalo (l. 510 razdejano) mesto Sibaris (Sybaris). Pozneje so se Turiji kot rimska naselbina imenovali Copiae: Varr., Ci. ep., C., L. — Soobl.

    1. Thūrium -iī, n (Θούριον) Túrij: Mel.

    2. Thūriae -ārum, f Túrije: L. — Od tod adj. Thūrīnus 3 túrijski, turínski: iuventus L., ager C., L., sinus O. = Tarentski zaliv; subst.
    a) Thūrīnum -ī, n túrijsko ozemlje, ozemlje Túrijev: C.
    b) Thūrīnī -ōrum, m Túrijci, Turín(c)i, preb. Turijev: L.
  • Tīos -iī, f (Mel.) in Tīum -iī, n (Plin.) Tíos (Tíj), mesto v Bitiniji, miletska kolonija.
  • Ubiī -ōrum, m Úbijci, germansko pleme, ki je v Cezarjevem času naseljevalo področje ob desnem bregu Rena od reke Lahn v smeri proti današnjemu Kölnu; v Avgustovem času jih je M. Agripa preselil na levi breg Rena. Ker so bili Cezarju naklonjeni, so jih drugi Germani sovražili: C., T., Plin., Suet.; njihovo glavno mesto je bilo oppidum (civitas) Ubiorum T., pozneje (od l. 50 po Kr.) imenovano colonia Agrippina (zdaj Köln, starejše sl. Kolonija), ara Ubiorum T. (Agripi na čast na ubijskem ozemlju postavljeni žrtvenik, okrog katerega je nastal trg). — Od tod adj. Ubius 3 úbijski: mulier T.
  • Utica -ae, f Útika, mesto v Afriki severno od Kartagine, tirska kolonija: Ci., C., N., H. idr. — Od tod adj. Uticēnsis -e útiški: ager L., Cato Plin. Kato(n) Utiški, Kato(n) Utičan (Mark Porcij Kato(n) mlajši, ki je pri Utiki naredil samomor); subst. Uticensēs -ium, m Utičáni, preb. Utike: C., Auct. b. Afr.
  • Uzalum -ī, n Úzal, mesto v Afriki zahodno od Utike, rimska kolonija: Aug. — Od tod adj.

    1. Uzalitānus 3 úzalski, uzalitánski: oppidum Plin. = Uzalum.

    2. Uzalēnsis -e úzalski: episcopus Aug.
Število zadetkov: 28