Franja

Zadetki iskanja

  • androdamās -antis, acc. -anta, m (gr. ἀνδροδάμας = ki kroti može) androdamant,

    1. neke vrste krvavec, hematit: Plin. (XXXVI, 20, 38).

    2. neki dragulj, menda rombični, srebrnkasti grebenovec (markazit): Plin. (XXXVII, 10, 54).
  • Anterōs -ōtis, m (Ἀντέρως „Nasprotnik Erotu“)

    1. Anterot
    a) maščujoči bog zavržene ljubezni: Ci.
    b) ime nekega Atikovega sužnja: Ci. ep.

    2. anterōs anterot, opalizirajoči dragulj: Plin. (z acc. pl. anterotas).
  • aphrodīsiaca -ae, f (gr. ἀφροδισιακή) afrodiziak, nam neznan rdečkasto bel dragulj: Plin.
  • apsyctos -ī, f (gr. ἄψυκτος) apsikt, dragulj, ki baje dolgo zadrži toploto: Plin.
  • aristē -ēs, f arista, neki dragulj: Plin.(tekst. var. enariste).
  • aspisatis, acc. -tim, f aspizatid, neki arab. dragulj: Plin.
  • asteria -ae, f (astēr) asterija, „zvezdnik“, dragulj, menda mačje oko: Plin.
  • astrapaea -ae, f (ἀστραπαῖος, αία, αῖον poln bliska) astrapaja, „bliskavec“, črn dragulj z navzkrižnimi bliskajočimi se progami v sredi: Plin.
  • astrion -iī, n (iz ἀστήρ) astrij, indijski dragulj, ki se od znotraj sveti kakor zvezda s ščipnim sijajem, ali safir zvezdnik belkaste vrste ali po drugih naš adular: Plin., Isid.
  • astriōtēs -ae, m (iz ἀστήρ) astriot, nam neznan dragulj čarodejne moči: Plin.
  • astrobolos -ī, f (gr. ἀστρόβολος: ἀστήρ in βάλλω) astrobol, dragulj ali neke vrste kačje oko ali po drugih kalcedon z nežnimi krožci: Plin.
  • atizōē -ēs, f, po drugih atizōēs -ae, m atizoja, atizoj, srebrnkasto svetleč se dragulj: Plin.
  • augītēs -ae, m (gr. αὐγίτης) dragulj = callaina: Plin. (tudi augitis).
  • balanītēs -ae, m (gr. βαλανίτης želodast) balanit, nam neznan dragulj: Plin.
  • baptēs -ae, m bapt, neki dragulj: Plin.
  • baroptenus -ī, f baropten, nam neznan dragulj črne barve z belimi in rdečimi pikami, tudi bāripē, barripē: Plin.
  • batrachītēs -ae, m (gr. βατραχίτης) batrahit, žabje zelen dragulj: Plin., Isid.
  • Bēlus -ī, m (Βῆλος)

    I.

    1. (v svetem pismu Baal) Bel ali Baal, azijski predzgodovinski kralj, ki je dal zgraditi Babilon in ustanovil asir. kraljestvo. Pozneje so ga enačili s Herkulom in Jupitrom: Ci. (ki ga v spisu De nat. deor. III, 16, 42 pomotoma postavlja v Indijo), Min., Amm., Serv., Orchamus septimus a prisci numeratur origine Beli O. V gr. mitologiji je Bel Pozejdonov sin, egipt. kralj, Danajev, Egiptov in Kefejev oče in praoče tirskih kraljev: V. Zato si ga V. predstavlja kot Didoninega očeta, ki je osvojil Ciper in ga predal Tevkru. Od tod patronim
    a) Bēlīdēs -ae, m (Βηλίδης) Belid, Belov potomec: surge, Belide (= Egiptov sin Lynceus) O., Belidae nomen Palamedis (= Kefejev pravnuk Palamedes) V., Belidae fratres (= Danaus in Aegyptus) Stat.
    b) Bēlis -idis, f (Βηλίς) Belida, nav. pl. Bēlidēs -um, f (Βηλίδες) Belide (= Danaides), Danajeve hčere, Belove vnukinje: O.
    c) Bēlias -adis, f = Bēlis: Sen. tr.

    2. Bel, neznan mag: Arn. —

    II. Bel, rečica v Feniciji: T. —

    III. Bel, neki dragulj: Plin.; drugačen pa je Beli oculus dragulj mačje oko: Plin.
  • bēryllos (bēryllus) -ī, m f (gr. βήρυλλος) beril, indijski dragulj morsko zelene barve: Pr., Iuv., Prud. (ki meri napačno bĕryllus) idr. — Soobl. bērullus -ī: Plin., berullus aëroīdēs (βήρυλλος ἀεροειδής) safir: Plin.
  • bostrychītis, acc. -tin, f (gr. *βοστρυχῖτις), po drugih bostrychītēs -ae, m bostrihit, neki dragulj: Plin.