Franja

phyteuma -atis, n (gr. φύτευμα) bot. masleni grint, prisadna zel (Senecio vulgaris Linn.): Plin.

probation -iī, n (gr. προβάτιον) bot. ovčje zelišče, ovčja zel: Ap. fr.

prōserpinālis herba bot. kačja zel, kačunka: Marc.

Scythēs ali Scytha -ae, m (Σκύϑης) Skít (Scít); obl. Scythēs: CI., H., SEN. TR., PLIN., FL.; obl. Scytha: PH., LUCAN., LACT., VULG., PRISC.; abl. Scythā: TERT. in (meton. = Scythiā) T. (Annal. 2, 60); pl. Scythae -ārum, m Skíti (Scíti), skupno ime divjih nomadskih plemen severno od Donave, Črnega morja in Kaspijskega jezera pa vse tja do evropsko-azijske meje; Skite (Scite) so si pozneje podvrgli Sarmati: CI., H., CU., MEL., PLIN. Pesn. Scythēs ali Scytha -ae, m, f kot adj. = skítski (scítski): Taurus Scythes SEN. TR., pontus Scytha STAT., acc. pontum Scythen SEN. TR. Črno morje, cirrata loris ... Scythae pellis MART., Scythas zmaragdos MART. – Od tod

1. adj.
a) Scythicus 3 (Σκυϑικός) α) skítski (scítski): MEL., STAT., MART., AUS., CL., tegimen CI., arcus, sagitta, frigus, Ister, fretum (= Črno morje) O., Diana O. tavrijska = čaščena na Tavrijskem Hersonezu, amnis (= Tanais, zdaj Don) H., Oceanus PLIN. = Ledeno morje, pri VAL. FL. pa = Črno morje, Scythica herba in subst. samo Scythicē -ēs, f bot. skítska (scítska) zel, neka rastl.; Scythici smaragdi PLIN., caeruleum Scythicum PLIN. skitska modra (modrina), neka barva. β) pártski: pharetra LUCAN.
b) Scythis -idis, f (Σκυϑίς) skítska, scítska; kot subst. = α) Skítka (Scítka), Skítinja (Scítinja): O., VAL. FL. β) kot dragulj = skitíd (scitíd), skítida (scítida), skítski (scítski) smaragd: M.

2. subst.
a) Scythia -ae, f (Σκυϑία) Skítija (Scítija), dežela Skítov (Scítov): CI., V., O., MEL., PLIN., IUST.
b) Scythissa -ae, f (Σκύϑισσα) Skítka (Scítka), Skítinja (Scítinja): matre Scythissa natus N.

seneciō² -ōnis, m bot. rastl. grínt, kresníca, prisadna zel (Senecio vulgaris LINN.), sicer imenovana gerontēa (gr. γεροντεία) ali ērigerōn: PLIN., AP. H.

Sicelicon -ī, n (tuj. Σικελικόν) sikélikon, sicíl(ij)ska zel, bolhača = psyllium: PLIN.

zōpyrontion -iī, n (tuj. *ζωπυρόντιον) bot. = clīnopodion zopiróntij = mačja zel: clinopodium alii cleopiceton, alii zopyrontion, alii ocimoides appellant, serpyllo similem, surculosam, palmi altitudine, in petrosis, orbiculato foliorum ambitu speciem lecti pedum praebentem Plin.

aglaophōtis -idis, acc. -tim, f (ἀγλαοφῶτις sijajno lesketajoča se)

1. aglaofotida, čarodejna zel lesketajoče se barve: Plin.

2. potonika: Ap. h.

anacampserōs -ōtis, f (gr. ἀνακάμψερως) anakampserota, zel, ki baje, če se je človek dotakne, vrne izgubljeno ljubezen: Plin.

Ariānē -ēs, f: Mel. in (v lat. obl.) Ariāna -ae, f: Plin., Amm. Ariana (zdaj Iran), skupno ime vzhodnih pokrajin perz. kraljestva. Od tod adj. Ariānus 3 arianski: regio Plin.; subst. Ariānī -ōrum, m Arianci, preb. Ariane: Plin.; in Arianis gigni Plin. v Ariancih = pri arianski deželi; Ariānis -idis, acc.-ida, f (sc. herba) arianida, samorasla zel v Ariani: Plin.

āssefolium -iī, n (āssus [gl. āreō] in folium = „s suhim listjem“) zel = agrōstis: Ap. h.

batrachion -iī, n (gr. βατράχιον) batrahij = „žabja zel“, zdravilna zel, menda lopatica, zlatica: Plin., Ap. h.

benedīco -ere -dīxī -dictum

I. = bene dīcō (gl. bene II. 4.).

— II. v pozn. bogoslužnem jeziku

1. hvaliti, slaviti, veličati; z dat. in acc.: domino Eccl., deum Ap., Eccl.; v pass.: sit nomen dei benedictum Vulg., benedici deum condecet Tert.

2. blagrovati, blagosloviti (blagoslavljati); z dat. in acc.: Abrahae, filiis tuis Eccl., martyres Tert., diem Lact. posvečevati. — Od tod herba benedicta zel, ki se sicer imenuje logōpūs: Ap. h.

catanancē -ēs, f (gr. κατανάγκη) katananka, magična ljubezenska zel: Plin.

centaurēum -ī, n (gr. κενταύρειον), pravzaprav „kentavrska zel“, po ljudski etim. pozneje na „centum aurei“ naslonjena beseda, od tod sl. stozlat(nik), zlati grmiček, tavžentroža; le v pl.: Lucr., Lucan., grave olentia centaurea V. — Soobl.

1. centaurium -iī, n (κενταύριον): Lucr., Plin., c. maius Plin. svedrc, veliki stozlat, c. minus Plin. zlati grmiček stozlatnik.

2. centauria -ae, f (κενταυρία): Ap. H.

damnātio -ōnis, f (damnāre)

1. obsodba: d. sine defensione Ci., damnationem voluntariā morte praevertere T. ogniti se obsodbi, damnationem anteire veneno T. obsodbo prestreči; z obj. gen.: d. Sex. Roscii, d. absentis Ci.; z gen. criminis: d. ambitūs Ci. obsojen zaradi … ; z gen. pretii: d. tantae pecuniae Ci. na tolikšno vsoto denarja; kazen z ad: d. ad poenam sempiternam Lact.

2. pren.
a) plačilna dolžnost: Icti.
b) zavržba: apiastrum in confessa damnatione est venenatum Plin. je, kakor je znano, zavržena strupena zel.

Glaucus -ī, m (Γλαῦκος) Glávk,

1. Sizifov sin, ki so ga raztrgali njegovi lastni konji: V.

2. pravnuk prejšnjega, Hipolohov sin, vodja likijskih čet, ki je prišel na pomoč Trojancem, Diomedov prijatelj: H.

3. ribič v Antendonu, ki je zaužil neko zel in zamaknjen skočil v morje, kjer sta ga Ocean in Tetija spremenila v morskega boga; odtlej je kot Nerejev ljubljenec vedeževal z Nereidami: O., STAT., Glauci chorus (= Nereides) V., Glaucum saltare VELL. Glavka pantomimsko prikazovati.

hermū-botanē -ēs, f (gr. Ἑρμοῦ βοτάνη Hermova zel) bot. golšec, ščirovnik: Ap. h.

Hermū poa -ae, acc. -an, f (gr. Ἑρμοῦ πόα Hermova zel), bot. = hermūbotanē: Plin.