Franja

panacēa -ae f (gr. πανάκεια, πᾶν in ἀκεῖσϑαι vse zdraviti) bot.

1. vsezdravilna zel, panacêja (panakêja), izmišljeno ime rastl., ki je baje zdravilo proti vsem boleznim: V.; soobl. panacēs -is, f: Cels., n: Plin. (gr. πάνακες) in panax -acis, m (gr. πάναξ): Col., Cael. — Pooseb. Panacēa -ae, f Panacêja (Panakêja), ena od štirih Eskulapovih hčera: Plin. (po nekaterih izdajah Panacia)

2. sicer rastl. ligusticum silvestre Plin. jelenovec, „(divje) silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij (Laserpitium siler Linn.): Plin. (v obl. panaces in panax); pl. panaces Lucr.

3. neke vrste pastináka (Pastinaca opoponax Linn.; gl. tudi pastināca): Plin. (v obl. panax).

phyteuma -atis, n (gr. φύτευμα) bot. masleni grint, prisadna zel (Senecio vulgaris Linn.): Plin.

probation -iī, n (gr. προβάτιον) bot. ovčje zelišče, ovčja zel: Ap. fr.

prōserpinālis herba bot. kačja zel, kačunka: Marc.

Scythēs ali Scytha -ae, m (Σκύϑης) Skít (Scít); obl. Scythēs: CI., H., SEN. TR., PLIN., FL.; obl. Scytha: PH., LUCAN., LACT., VULG., PRISC.; abl. Scythā: TERT. in (meton. = Scythiā) T. (Annal. 2, 60); pl. Scythae -ārum, m Skíti (Scíti), skupno ime divjih nomadskih plemen severno od Donave, Črnega morja in Kaspijskega jezera pa vse tja do evropsko-azijske meje; Skite (Scite) so si pozneje podvrgli Sarmati: CI., H., CU., MEL., PLIN. Pesn. Scythēs ali Scytha -ae, m, f kot adj. = skítski (scítski): Taurus Scythes SEN. TR., pontus Scytha STAT., acc. pontum Scythen SEN. TR. Črno morje, cirrata loris ... Scythae pellis MART., Scythas zmaragdos MART. – Od tod

1. adj.
a) Scythicus 3 (Σκυϑικός) α) skítski (scítski): MEL., STAT., MART., AUS., CL., tegimen CI., arcus, sagitta, frigus, Ister, fretum (= Črno morje) O., Diana O. tavrijska = čaščena na Tavrijskem Hersonezu, amnis (= Tanais, zdaj Don) H., Oceanus PLIN. = Ledeno morje, pri VAL. FL. pa = Črno morje, Scythica herba in subst. samo Scythicē -ēs, f bot. skítska (scítska) zel, neka rastl.; Scythici smaragdi PLIN., caeruleum Scythicum PLIN. skitska modra (modrina), neka barva. β) pártski: pharetra LUCAN.
b) Scythis -idis, f (Σκυϑίς) skítska, scítska; kot subst. = α) Skítka (Scítka), Skítinja (Scítinja): O., VAL. FL. β) kot dragulj = skitíd (scitíd), skítida (scítida), skítski (scítski) smaragd: M.

2. subst.
a) Scythia -ae, f (Σκυϑία) Skítija (Scítija), dežela Skítov (Scítov): CI., V., O., MEL., PLIN., IUST.
b) Scythissa -ae, f (Σκύϑισσα) Skítka (Scítka), Skítinja (Scítinja): matre Scythissa natus N.

seneciō² -ōnis, m bot. rastl. grínt, kresníca, prisadna zel (Senecio vulgaris LINN.), sicer imenovana gerontēa (gr. γεροντεία) ali ērigerōn: PLIN., AP. H.

Sicelicon -ī, n (tuj. Σικελικόν) sikélikon, sicíl(ij)ska zel, bolhača = psyllium: PLIN.

zōpyrontion -iī, n (tuj. *ζωπυρόντιον) bot. = clīnopodion zopiróntij = mačja zel: clinopodium alii cleopiceton, alii zopyrontion, alii ocimoides appellant, serpyllo similem, surculosam, palmi altitudine, in petrosis, orbiculato foliorum ambitu speciem lecti pedum praebentem Plin.

Achillēs, gen. -is, tudi Achillī in (pesn.) Achillĕī (iz nom. Achillĕus), dat. -ī, acc. -em in (pesn.) -ēn ali -ea, voc. -ē, abl. -e in (pesn.) -ī, m (Ἀχιλλεύς) Ahil, sin tesalskega kralja Peleja (Peleus) in Nereide Tetide (Thetis), Pirov (Neoptolemov) oče, lepi in najsilnejši gr. junak pred Trojo: Ci., V., H., O. idr.; pren. (apel.) = lep in krepek mladenič: Pl., Val. Max., Gell., alius iam partus Achilles V. Od tod

1. adj. Achillēus 3 (Ἀχίλλειος) Ahilov, ahilski: stirps V., cuspis, manes O., statuae Plin. s kopjem v roki, cothurnus Pr. tragiški vzlet pri (epskem) opevanju Ahilovih dejanj. Od tod geogr.
a) Achillēa (insula) ali Ahilis insula (= Leucē, Λευκή) Ahileja, Ahilov otok ob Boristenovem ustju z mitičnim Ahilovim svetiščem: Mel., Plin.; isti otok imenovan tudi Achillēa humus: O.
b) Achillēa -ae, f Ahileja, otok pri Samu v Egejskem morju: Plin.
c) Achillēus cursus: Plin. = dromos Achillī: Prisc. = δρόμος Ἀχίλλειος Mel. Ahilovo dirkališče (zdaj zaradi naplavin zelo spremenjeni) polotok ob Boristenovem ustju, kjer je baje Ahil priredil dirko: Plin.
č) Achillēum -ēī, n (Ἀχίλλειον) Ahilej, od Mitilenčanov zgrajena trdnjava pri rtu Sigeju v Troadi z Ahilovo gomilo: Plin. Bot.
a) Achillēa -ae, f (sc. herba) in Achillēos -ēī, f (ἡ Ἀχίλλειος sc. βοτάνη) rman, zel, katere moč ustavljanja krvi je baje prvi spoznal Ahil: Plin.
b) Achillēum -ēī, n "ahilovka", vrsta glive: Plin.

2. subst. Achillēis -idos, f Ahileida, nedokončana Stacijeva junaška pesnitev o Ahilu.

3. patronim Achillīdēs -ae, m (Ἀχιλλεΐδης) Ahilov potomec: O.

acinos -ī, f (gr. ἄκινος) dišeča zel, menda divja bazilika: Plin.

acopos -on ali -um (gr. ἄκοπος) utrujenost in bolečine odganjajoč; le subst.

1. acopos -ī, f
a) (sc. gemma) akop, vrsta kamenja, menda z zlatenkastim kršcem obložen kremenjakov kristal ali kalavec: Plin.
b) (sc. herba) akop, zdravilna zel, sicer imenovana anagyros: Plin.

2. acopum -ī, n (sc. unguentum) lajšalno mazilo: Cels., Plin.

actaea -ae, f močno aromatična zel, habuljica: Plin. Kot nom. propr. Actaea -ae, f Aktaja, ena od Danajevih hčera: Hyg.

adamantis -idis, acc. -ida, f (iz ἀδάμας) adamantida, čarovna zel z neubranljivo močjo: Plin., Ap. h.

aglaophōtis -idis, acc. -tim, f (ἀγλαοφῶτις sijajno lesketajoča se)

1. aglaofotida, čarodejna zel lesketajoče se barve: Plin.

2. potonika: Ap. h.

anacampserōs -ōtis, f (gr. ἀνακάμψερως) anakampserota, zel, ki baje, če se je človek dotakne, vrne izgubljeno ljubezen: Plin.

Ariānē -ēs, f: Mel. in (v lat. obl.) Ariāna -ae, f: Plin., Amm. Ariana (zdaj Iran), skupno ime vzhodnih pokrajin perz. kraljestva. Od tod adj. Ariānus 3 arianski: regio Plin.; subst. Ariānī -ōrum, m Arianci, preb. Ariane: Plin.; in Arianis gigni Plin. v Ariancih = pri arianski deželi; Ariānis -idis, acc.-ida, f (sc. herba) arianida, samorasla zel v Ariani: Plin.

āssefolium -iī, n (āssus [gl. āreō] in folium = „s suhim listjem“) zel = agrōstis: Ap. h.

batrachion -iī, n (gr. βατράχιον) batrahij = „žabja zel“, zdravilna zel, menda lopatica, zlatica: Plin., Ap. h.

benedīco -ere -dīxī -dictum

I. = bene dīcō (gl. bene II. 4.).

— II. v pozn. bogoslužnem jeziku

1. hvaliti, slaviti, veličati; z dat. in acc.: domino Eccl., deum Ap., Eccl.; v pass.: sit nomen dei benedictum Vulg., benedici deum condecet Tert.

2. blagrovati, blagosloviti (blagoslavljati); z dat. in acc.: Abrahae, filiis tuis Eccl., martyres Tert., diem Lact. posvečevati. — Od tod herba benedicta zel, ki se sicer imenuje logōpūs: Ap. h.

catanancē -ēs, f (gr. κατανάγκη) katananka, magična ljubezenska zel: Plin.