victōriātus 3 (victōria)
1. okrašen s podobo boginje zmage; večinoma kot subst. victoriātus -ī, gen. pl. -ûm, m (sc. nummus) viktoriát, viktórijski srebrnik, vreden pol denarija: Ca., Varr., Ci., L., Plin., Q. idr.; kot zdravilska utež = pol drahme: Macr., Plin. Val. idr.; šalj. o majhnem človeku: antequam te viderem, nesciebam rhetoras victoriatos esse Sen. rh.
2. z zmago (pri)dobljen: plus victoriatum est quam iniuriatum Tert.