Franja

Ebora -ae, f

1. Ebora, mesto v Luzitaniji: Mel., Plin.

2. trdnjava v Tarakonski Hispaniji: Mel.

3. mesto v betski Hispaniji: Plin.

Epidauros -ī, f (Ἐπίδαυρος) Epidaver,

1. mesto v Argolidi ob Saronskem zalivu z znanim Asklepijevim svetiščem: Ci., L., Mel., Plin.; znamenito tudi po konjereji: domitrix Epidaurus equorum V.

2. mesto v Dalmaciji (zdaj Dubrovnik): Auct. b. Alx. — Soobl. Epidaurum -ī, n: Plin.

3. Epidauros Limēra Lačni Epidaver (po drugih Epidaver z dobrimi pristanišči), trdnjava v Lakoniji: Plin. — Od tod adj. (k 1.) Epidaurius 3 epidavrijski: litora, tellus O., deus Pr., serpens H., tudi Epidauricus 3: Mel.; subst. Epidaurius -iī, m Epidavrijec, t.j. Asklepij: O.; pl. Epidauriī -ōrum, m Epidavrijci: Mel., isti tudi Epidauritānī -ōrum, m: Hier., epidavrijski preb.

Galatae -ārum, m (Γαλάται) Galačáni, skupno ime keltskih plemen, ki so l. 275 v roparskem pohodu prodrla v Malo Azijo ter se tam širila, dokler jih ni pergamski kralj Atal (Attalus) I. l. 235 premagal in potisnil v pokrajino Galacijo, ki je del Vel. Frigije sredi Male Azije ob srednjem toku reke Halisa (Halys). L. 73 je Dejotar vse 4 okraje (gr. τετραρχίαι) njihove dežele spravil pod svojo oblast ter kot rim. zaveznik od Pompeja dobil kraljevski naslov. L. 25 je Avgust iz dežele naredil rim. pokrajino: CI. EP., PLIN., T. Sg. Galata -ae, m Galačan: CL. – Od tod

1. subst. Galatia -ae, f (ἡ Γαλατία) Galácija
a) bivališče Galačanov (lat. imenovana tudi Gallograecia): PLIN., T., SIL., STAT., IUST.
b) trdnjava med Kapuo in Kavdijem: L.

2. adj. Galaticus 3 galačanski: COL., PLIN., PALL., rubor TERT. škrlaten.

3. glag. galaticor -ārī posnemati Galačane, tj. židovske šege mešati s krščanskimi: TERT.

Gamala -ae, f (Γάμαλα) Gámala, trdnjava ob Galilejskem morju: SUET., IUST.

Gelduba -ae, f Gélduba, trdnjava v Belgijski Galiji na ubijskem ozemlju (zdaj vas Gelb): PLIN., T.

Masada -ae, f Masáda, trdnjava v Judeji: Plin.

Nōra -ōrum, n (τὰ Νῶρα) Nóra (Nóre)

1. gorska trdnjava v Kapadokiji ob vznožju gorovja Tavros: N.

2. mesto ob južni obali Sardinije (kjer stoji danes Torre Forcadizo); od tod adj. Nōrēnsis -e nórski, iz Nóre (Nór), kot subst. Nōrēnsis -is, m Nórec: Bostarem igitur quendam dixit Norensem fugientem e Sardinia Scauri adventum Ci.; subst. pl. Nōrēnsēs -ium, m Nórci, preb. Nore (Nor): Plin.

3. mesto v Indiji: Cu. (8, 11, 1; po nekaterih izdajah Hora).

Novēsium (Novaesium) -iī, n Novésij, trdnjava Ubijcev ob Renu (zdaj Neuss pri Düsseldorfu): T., Amm.

Orgessum -ī, n Orgés, trdnjava v Makedoniji: L.

Pasargadae -ārum, f (Πασαργάδαι) Pazargáde, trdnjava v Perziji; v njej so imeli perzijski kralji svojo zakladnico in sprejemali svojo kraljevsko oblast; tu je bil pokopan tudi kralj Kir: Plin. — Soobl. Pasargada -ōrum, n (Πασαργάδα) Pazargáda (Pazargáde): Cu.

Pēlūsium -iī, n (Πηλούσιον) Pelúzij, egiptovsko mesto ob Sredozemskem morju, obmejna trdnjava ob izlivu vzhodnega Nilovega rokava, sloveče po izvrstnem sočivju (poseb. po leči) in lanu: C., L. — Od tod

1. adj.
a) Pēlūsius 3 (Πηλούσιος) pelúzijski: munera Mart. = leča, linteum Ph.
b) Pēlūsiacus 3 pelúzijski: lens V., linum Plin., saltus (pl.) Paul. Nol.
c) Pēlūsiānus 3 pelúzijski: mala Col.

2. subst. Pēlūsiōtēs -ae, m (Πηλουσιώτης) Peluzióti, Pelúzijci: Gell., Hier.

Phȳlē -ēs, f (Φυλή) Fíla, obmejna atiška trdnjava proti Bojotiji (še danes Fili): N., Iust.

Thirmida -ae, f Tírmida, trdnjava v notranji Numidiji: S.

Triōcala -ōrum, n Triókale (Triókala), gorska trdnjava na Siciliji med Selinuntom in Heraklejo: Sil. Od tod adj. Triōcalīnus 3 triókalski, triokalínski; subst.: in Triocalino (sc. agro) Ci. ep. na triokalskem ozemlju, na Triokalskem; subst. pl. Triōcalīnī -ōrum, m Triókalci, Triokalín(c)i, preb. Triokal: Plin.

Tripolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Τρίπολις „Trimestje“, tri mesta skupaj) Trípolis, Trípola, ime več pokrajin in mest s tremi občinami

1. gorska pokrajina v Tesaliji s tremi mesti: L. Od tod Tripolitānus ager Trípolsko (Tripolitánsko) ozemlje: L.

2. mesto v Tesaliji Hestiotidi z vzdevkom Scaea (Skajska Tripolis (Tripola)): L.

3. pokrajina v Arkadiji s tremi mesti (Kalia, Dipona, Nonacris): L.

4. pokrajina v Afriki ob Mali Sirti (zdaj Tripoli) s tremi mesti (Oea, Subrata, Leptis Magna); enako Tripolitāna provincia Trípolska (Tripolitánska) provinca (pokrajina): Eutr.

5. mesto v Feniciji (zdaj al-Mīna pri kraju Tarābulus aš-Šām; ime je nastalo po ljudski etim. iz fen. %arpol „nova dežela“): Mel., Plin. Od tod Tripoliticum vinum trípolsko (tripolítsko) vino: Plin.

6. mesto in trdnjava, pa tudi reka v Pontu: Plin.

7. mesto v Frigiji; od tod Tripolitānī -ōrum, m Trípolci, Tripolitán(c)i: Plin.