Franja

Zadetki iskanja

  • quassō (stlat. cassō) -āre -āvī -ātum (frequ. iz quatere)

    I. trans.

    1.
    a) močno (s)tresti, pretres(a)ti, stres(a)ti, (za)majati s čim kaj, (za)kolebati s čim, (za)vihteti, (za)mahniti (mahati), mektáti, páhati s čim: Petr., Sen. tr., equus iubam quassat Enn. ap. Macr., lampada V., hastam O., V., caput Pl., V., Sil., Val. Fl., suam qui undantem chlamydem quassando facit Pl., me … frequens tussis quassavit Cat.
    b) de(va)ti, vreči (metati): ramum madentem … super utraque tempora V., nec nostrum cum cane quassat ebur Mart. = ne kockam.

    2. razbi(ja)ti, (raz)drobiti, (raz)tolči, razdeti (razdejati, razdevati), (raz)treskati, raztrupati, razškrebati, (p)oškodovati: Plin., Petr., Sil., Ap. idr., domus quassata O., iam quassatis circumiacentibus tectis Plin. iun., vasis quassatis diffluit humor Lucr., naves quassatae L. razpokane, prebite; tako tudi quassata ventis classis V., alvei navium quassati erant L., quassata muri reficere L. prebite dele = luknje, predore, vrzeli.

    3. metaf.
    a) (o)slabiti, hudo napasti, razvétrati, razmektati: Suet., quassata res publica Ci., ingenia vitia quassant Sil., aegrum corporis quassari etiam levibus solet offensis Amm., tempora quassatus Sil. vrtoglav, opit; prim.: multo tempora quassa mero O. opij se z obilico vina.
    b) kak kraj vznemirjati, hudo stiskati, hudo (močno) pritiskati na kak kraj: quassata Placentia bello Sil., in quassatā bellis (od bojev v okolici) urbe Sil.

    II. intr. tresti se, majati se, zibati se: quassat caput Pl., quassanti capite (matast, potoglav) incendit Pl., quassante capite Caecil. ap. Serv., capitibus quassantibus (po nekaterih izdajah cassantibus) Pl., siliquā quassante V. škrebljati, klopotati.
  • quatiō -ere (-quassī) -quassum (morda iz *squ̯ət- in sor. z lit. kutéti stres(a)ti, stvnem. scutten = nem. schütteln)

    1. potres(a)ti, pretres(a)ti, (o)majati s čim, kaj, (za)kolebati s čim, (za)mahniti (mahati), (za)vihteti, mektati: alas V., pennas O., H., iubas Petr., comas O., caput L., O., telum immane manu quatiens V., scuta T., hastam Petr., scutum hastā L., ensem, aegida Sil., pila et gladios Amm., securim V., manibus catenas Plin. iun., lora Petr., verbera (pesn. = flagella) V., quercum huc illuc O., aquas (o vetru) O., nubem manu V., Olympum curru H., montem terrae motibus O., horror membra quatit V., anhelitus artūs et ora quatit V., pectora quatit gemitu Val. Fl., labra (sc. irati) quatiuntur Sen. ph. se tresejo, risu populum quatit H. pripravi k smehu, ki jih stresa.

    2. udariti (udarjati), (raz)tolči, (raz)biti, razbi(ja)ti, raztrupa(va)ti, raztreska(va)ti, razmekta(va)ti, (za)gnati (zaganjati), pognati (poganjati), (s)poditi: Ter., Plin. iun., Sil., Aur. idr., pede terram ali ter terram pede humum H., campos V., quatit ungula campum V. peketa preko poljane, parcius quatiunt fenestras iactibus iuvenes H. trkajo na okna, lučaje kamenčke, cymbala V., moenia ariete ali muros arietibus L., Neptunus quatit muros V., tonitru quatiuntur caerula caeli Lucr., sontes Tisiphone quatit flagello V. odganja, Bootes … prae se quatit Arctum Ci. poet., (sc. cursu) quatere equum V., Sil. dreviti, gnati; poseb. pt. pf. quassus 3: naves L. ali rates quassae H. razpokane, prebite, membra L. ali dolia Plin. razbita (razbiti), muri L. ali tibiae Q. počeni, aula Pl. ali vas Sen. ph. razbit(a), faces O. razcepljene borovke, myrrha O. zmleta, cinnama O. kosi cimetove skorje, nux H. kos orehove luščine; pesn. metaf.: tempora quassa mero O. omegljeni, omamljeni.

    3. metaf.
    a) stres(a)ti, pretres(a)ti, (v) živo ganiti, v živo zade(va)ti, vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati), vznemiriti (vznemirjati), mučiti: Sen. tr., Sil., Gell. idr., movere et quatere, quidquid usquam aegrum foret, adgrediuntur T. zganiti in zdramiti, kar koli … , est in animis … quiddam, quod aegritudine … quatiatur Ci., non vultus tyranni mente quatit solidā virum iustum H., mentem quatit incola Pythiis H., quatiunt oracula Colchos Val. Fl., quatiebatur segne ingenium T. zbujal (zdramljal) se je.
    b) nadlegovati, prijeti koga: oppida bello V., Menapios T. omaja(va)ti, spodkopa(va)ti, uničiti (uničevati), upropastiti: cum altissima quaterentur, hic inconcussus stetit Plin. iun. Od tod adj. pt. pf. quassus 3

    1. (o glasu) slab, ubit: Q., voce quassā Cu.

    2. poražen, ugonobljen, razvetran: quasso imperio Sil., quassa fides imperii Sen. tr., domus Sen. tr., anima quassa malis Sen. tr. potrta.
  • re-plaudō -ere (re in plaudere) biti, tolči, udarjati ob kaj, da odmeva: dextrā saeviente frontem Ap., quadrupedi cursu solum Ap.
  • re-solvō -ere -solvī -solūtum (re in solvere)

    1. (zopet) razvezati (razvezavati, razvezovati), zopet odvezati (odvezovati), razdrasati, znova razplesti (razpletati), znova (z)rahljati, znova razrahljati: cinctas vestes O., utrem Cu., vulnus Q., aliquem (sc. vinctum) Col., equos O. izpreči, crines L., puella resoluta capillos O. ali crinem Sil. ali comas Tib. z razpletenimi lasmi (kitami), resolutis capillis L., exorat pacem divom vittasque resolvit sacrati capitis V.; occ. odpreti (odpirati): litteras L. razpečatiti, ara fatis (dat.) resolvere O. za prerokovanje, fauces in verba O. ali vocem atque ora resolvere V. usta za govorjenje, iugulum mucrone O. ali humum in partes O. prerezati, razrezati.

    2. metaf.
    a) razstaviti (razstavljati), (raz)tolči, razbi(ja)ti, (raz)rahljati, (z)rahljati, (raz)topiti, raztopiti (raztapljati), (raz)tajati, razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), pregnati (preganjati): glaebam in pulverem Col. raztolči, glaeba se resolvit V. se rahlja, postaja rahlejša, nivem resolvere O. tajati, tenebras O., nebulas O., resolutae nebulae O. se razidejo (razpršijo) v dež = nubes resolvuntur in aquas Sen. ph.
    b) (raz)rušiti, (po)rušiti, podreti (podirati): muros ariete Sil., cinctos muros Sil.
    c) plačati (plačevati), izplačati (izplačevati): argentum Pl., pro vectura Pl.

    3. pren.
    a) pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), konč(ev)ati, narediti (delati) konec čemu: invitat genialis hiemps curasque resolvit V., litem lite H.
    b) vzeti (jemati) napetost (elastičnost), (o)ropati prožnosti, (o)slabiti, spraviti (spravljati) ob moč, vzeti (jemati) moč, razbliniti (razblinjati), utruditi (utrujati), izčrpati (izčrpavati, izčrpovati), narediti (delati) kaj mlahavo, medlo, pomehkužiti: felicitas illos totos resolvit Sen. ph., bracchia somno resoluta O., resolutus in somnos O., (sc. Cerberus) immania terga resolvit V. raztegne hrbet (sc. v spanje) = zaspi, resolutis et torpentibus membris Cu., membrum resolutum ali pars resoluta Cels. omrtvičen ud (del), ut iacui totis resoluta medullis O. od uživanja pomehkužena, oslabela = vneta, zamaknjena, in omnes lusus se resolvere Sen. rh. zamakniti se.
    c) odstraniti (odstranjati, odstranjevati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), razveljaviti (razveljavljati), (pre)kršiti, (z)rušiti, podreti (podirati), spodnesti (spodnašati), (po)kvariti, (s)kaziti: stipulationem Icti., sacrata iura V., iura pudoris V. grešiti zoper, kršiti, disciplinam militarem T. rušiti, fraudes Sil. skaziti, spodnesti, vectigal T. odpraviti.
    d) osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati): te piacula nulla resolvent H. te ne oprostijo dolžnosti, amore resolutus Tib. prost ljubezni.
    e) razvozla(va)ti, razrešiti (razreševati), uganiti (uganjevati, ugibati): dolos tecti ambagesque (sc. Labyrinthi) V. (raz)rešiti uganke varljivih in zablodnih poti blodnjaka (labirinta) = učiti koga v varljivih zmotah najti pravo pot, ambiguitatem Q. uganiti.
    f) (po)plačati, poplačati (poplačevati), odpraviti (odpravljati), poravna(va)ti: Ca., unā plagā Pl., quadraginta minas danistae Pl. Od tod adj. pt. pf. resolūtus 3, adv.

    1. babji, poženščen, pohoten, nasladen, mlahav: Idaeo resolutior cinaedo Mart., corpora iuvenum fluxa et resoluta Col.

    2. razuzdan, razbrzdan, nebrzdan, razvraten, razpašen, prostopašen, prešeren, objesten, razposajen: resoluta gaudia Sil., resolutius decachinnari Tert., quo vacuum promptius esset et resolutius (po novejših izdajah solutius) Val. Max.
  • sub-terō -ere -trīvī -trītum (sub in terere)

    1. spodaj (z)drgniti, spodaj odrgniti, spodaj izhoditi, spodaj obrabiti (obrabljati): pedes Ca., Col., Sen. ph., ungulas Pl.

    2. (z)drobiti, (z)méti, (s)treti, (z)mleti, (s)phati, (s)tolči: cepam aridam, salis sextarium Col.. subtritae paleae, coriandro subtrito Plin.
  • sūgillō (suggillō, sūgīlō, suggīlō) -āre -āvī -ātum (prim. sūgō)

    1. (o)tolči, obtolči, udariti (udarjati), (o)gnesti, otisniti, otiščati, hudo (o)tepsti, pretepsti koga (da dobi modrice): oculos patri Varr. ap. Non., oculi ex ictu suffusi cruore et sugillati Plin., athleta, qui numquam sugillatus est Sen. ph. Od tod subst. pt. pf. suggillāta -ōrum, n (sc. loca) modre lise, modrice, maroge, črnavke, podplutbe, otekline, udarnine, otolčenine, ognet(k)i, otolkljaji: caseus recens cum melle suggillata emendat Plin., suggillata aut liventia ad colorem reducit Plin.

    2. metaf.
    a) zasmehovati, zasramovati, (raz)žaliti koga, posmehniti (posmehovati) se, (po)rogati se komu (sc. viros spectatos) primis annis suggillatos, repulsos risui patribus fuisse L., sugillare crudelitatem alicuius, iura Val. Max., miserias Petr., pudorem Dig.
    b) komu kaj v glavo vtepsti (vtepati), vbiti (vbijati), (na)vdahniti (vdihati, vdihovati), narekovati komu kaj: verba alicui Prud.
  • tudiculō -āre -āvī (tudicula) tolči, phati: haec in aeno bis terve tudiculasse Varr. ap. Non.
  • tundō -ere, tutudī, tūsum in tūnsum (indoev. *steud- butati, tolči, razširjeno iz indoev. baze *(s)teu̯- tolči, suvati, biti, udarjati [prim. stuprum]; prim. skr. tundatē, tudáti buta, tolče, bode, tustaḥ, tūstam prah, delec, gr. Τυδεύς, Τυνδάρεως, lat. tudēs, tuditāre, tudicula, got. stautan = stvnem. stōzan = nem. stoßen, nem. stutzen z rogovi bosti, naenkrat obstati)

    1. suniti (suvati), butniti (butati), udariti (udarjati), dregniti (dregati, drezati), (po)tolči, udrihniti (udrihati) po kom, čem, tolči s kladivom = kovati, biti, (pre)tepsti: Pl., Cat., Stat., Ap., Cl., Lact., Don. idr., pectora manu O., tunsae pectora (gr. acc.) palmis V., tundere pectus palo Lucr., corpus crebro ictu Lucr., converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., iacenti latera tundere Ci., rostro iecur V. sekati, lapidem digito Lucr., tympana O., pede terram H. z nogo butati ob tla; abs.: ferrum non aptum tundendo Plin.; pesn.: gens tunditur Euro V. vzhodnik piha (buha) v rod, saxum tunditur fluctibus V. valovi se zaganjajo v skalo, valovi bičajo skalo, saxa Neptunus tundit salo H. obliva z morjem; preg.: eandem incudem tundere Ci. udarjati na isto nakovalo (naklo) = vedno goniti (početi, delati) eno in isto.

    2. occ.
    a) (s)tolči, (z)meti, (z)mleti, (raz)phati, (z)drobiti, (z)mečkati, (po)teptati, steptati, (po)mlatiti, zmlatiti: aes Plin., aliquid in farinam Plin., linum frangere tundereque Plin., tunsae fruges V. omlateni, tunsum allium Col., tusa herba, tusum marmor Plin., tunsa testa Vitr.
    b) tolči s kladivom = s kovanjem upodobiti (upodabljati), (s)kovati: funditur, sculpitur, tunditur Iuppiter Aug.

    3. metaf. z besedami koga nadlegovati, glušiti, drnjezgati: aures Pl., assiduis vocibus tunditur V.; absol.: tundendo effecit senex Ter. z mnogim pripovedovanjem in opominjanjem.
  • verrō (stlat. vorrō) -ere, versum (sor. z gr. ἔρρω vlečem se, sl. vršiti, vršenje = frumentum excutere actis in gyrum bobus aut equis, sl. vršaj = cumulus frumenti, stvnem. wërran = nem. verwirren)

    1. pomesti (pometati): Stat., Suet., Iuv., Hier., Cl. idr., aedes Pl., humum pallā O., crinibus templa, crinibus passis aras L. ali humum crinibus suis Ap. ležeč na tleh … z lasmi dotikati se … , ima vestigia caudā V. brisati, zabrisovati (o biku), harenae verruntur caudā (sc. leonis) O.; s prolept. obj.: nam modo verrebant nigras pro farre favillas O., quidquid de Lybicis verritur areis H. kar se zmete na … gumnih; abs.: qui tergunt, qui verrunt Ci.; occ. skupaj pomesti (pometati), zmesti, zgrebsti (zgrebati), (na)grebsti, zbrati (zbirati) na kup, (na)kopičiti, (na)grabiti: argentum (srebrno posodje) inter reliqua purgamenta scopis coepit verrere Petr.; šalj.: domi quidquid habet, verritur ἔξω Pl. se pomete ven = se vzame s seboj, quidquid ponitur, hinc et inde verris Mart. kar koli se na mizo postavi, zgrebeš (pometeš) (v prtič, da bi vzel s seboj), futurum ut omnia verreret Ci. ap. Q. (o Veru).

    2. metaf.
    a) pomesti (pometati) = oplaziti kaj, smukniti (smukati) skozi kaj, čez kaj, po čem, udariti (udarjati) po čem, rezati, brazditi, brazdati kaj, potovati, pluti po čem: placide mare Enn., verrimus aequora remis V. režemo, pregrebamo, remis vada verrunt V., nautae caerula verrunt V., aequora palmis verrere Cat., delphines aequora verrunt caudis V., apta verrendis aquis sidera O. za plovbo.
    b) (o vetrovih) prepihavati, prepihovati kaj, pihati, brisati, tolči čez kaj: (sc. aquilo) simul arva, simul aequora verrens V., verrere aequora, maria, terras, nubila caeli Lucr.
    c) (o ribičih) pomesti (pometati), prečesa(va)ti: verrere retibus aequor Sil. oplazovati morje z mrežami = ribariti.
    d) (o strunarjih) prebirati (strune), ubrati (ubirati) (strune), (za)igrati na (v) kaj: duplici genialia nablia palmā O.

    3. sinekdoha po tleh vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), s seboj poditi (goniti, gnati, dreviti), zanesti (zanašati): versā pulvis inscribitur hastā V., pisces ex aequore H., canitiem suam concreto in sanguine O., caesariem per aequora O., (sc. venti) maria ac terras ferant secum verrantque per auras V., induperatorem classis super aequora Lucr., ex imo arenas O. dvigniti (dvigati), razri(va)ti.
  • afflīctō (adflīctō) -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. afflīgere, adflīgere)

    1. udarjati, biti ob (na) kaj, refl. se adflīctāre = biti se, tolči se na prsi (v znak žalosti): mulieres... adflictare sese, manus supplices ad caelum tendere S., (Piso)... semet adflictando... seditionem coeptabat T.; occ. (z udarjanjem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: naves tempestas afflictabat C., quod rursus minuente aestu naves in vadis afflictarentur C., ut tempestate adversa vehementique vento ita afflictaretur Auct. b. Hisp.

    2. pren. koga zdelati, tlačiti, stiskati, zatirati, mučiti, (o nesrečah) zadeti: vulneribus equites equosque T., Italiam luxuriā saevitiāque T., ne XIV legio... adflictaret Batavos T.; večinoma pass.: adflictantur coloniae Ci., turpius adflictatur res publ. Ci., gravius atque atrocius quam bello adflictari T., morbo adflictari Ci., L., T., Suet., foedo adflictari amore Lucr.; refl. in med. delati si težave in skrbi, giniti, propadati, žalostiti se: adflicter miser Pl., ne te adflictes Ter., cum Alcibiades se adflictaret Ci., adflictari lamentarique Ci.
  • attundō (adtundō) -ere (-) -tūsum obtolči, dodobra, na drobno (s)tolči: P. Veg.
  • collīdō (conlīdō) -ere -līsī -līsum (cum in laedere)

    1.
    a) skupaj (s)tolči, skupaj ali drugo ob drugo butniti (butati): mare … inter se navigia conlidere (= conlidebat) Cu., coll. manūs Q. ploskati, aversas inter se manūs Sen. ph., lapides Front.; pass. med. skupaj udariti (udarjati), skupaj trčiti (trkati), zade(va)ti drugo ob drugo: conlidi inter se naves … coeperunt Cu., magnoque motu amnis uterque colliditur Cu. se stekata, dentes colliduntur Sen. ph., collisis trabibus Sil., si binae (consonantes) collidantur, stridor est Q. če se stikata; pren.: collisa inter se duo rei publ. capita Vell. = boj med obema glavarjema …
    b) pren. v sovražen stik spraviti (spravljati), razdvojiti (razdvajati): mille causae nos quotidie collident Petr., ambitiosa pios collidit gloria fratres Stat.; v pass. v sovražen stik priti (prihajati), udariti (udarjati) se, spopasti (spopadati) se; pesn. z dat.: Graecia barbariae lento collisa duello H.; s cum ali inter se (o stvareh) zadevati (se) drugo ob drugo, navzkriž si biti, nasprotovati si: colliduntur aut pares (leges) inter se aut secum ipsae Q., non personae inter se colliduntur, sed ipsae res Q.

    2. stolči, raztolči, razbi(ja)ti, stlačiti, stisniti (stiskati): umor ita mollis est, ut facile premi conlidique possit Ci., quaedam vasa argentea conlisa Ci., neque conlidi sine inani posse videtur quicquam nec frangi Lucr., anulos ut fiat, primo conliditur aurum O., si aurum … fractum aut collisum sit Dig., nasus collisus Sen. ph. potlačen, ploščat; subst. pt. pf. collīsa -ōrum, n zmečkanina, zveženina: G.; medic. collīdī otisniti (otiskati) se, zmečkati se, udariti se, poškodovati se: os colliditur Cels., os fractum aut collisum Dig., collisis corporibus Cels., id, quod collisum est Cels.; subst. pt. pf. collīsa -ōrum, n udarjena (zmečkana) mesta (udov): Plin.
  • īn-fringō -ere -frēgī -frāctum (in [priv.], frangere).

    I.

    1. prelomiti, odlomiti, razlomiti, zlomiti, zalomiti (zalamljati), lomiti: ut si quis violas... liliaque infringit O., palmam Cu., cornu tauri O., hastam L., infringitur unda genibus Val. Fl., radii infracti resiliunt Plin., articulos Q. ali manūs Petr. s prsti pokati, cervicem vulnere Val. Fl., pectore tela infracta Val. Fl. puščice, ki trgajo prsi, fluctūs, qui dant murmur infringendo Lucr.; pesn.: totas infringere vestes O. raztrgati; occ.: tibia infracto cornu O. zakrivljena, infractus remus Ci. (ki se vidi v vodi kakor) prelomljeno, infracta arundine telum V.

    2. metaf. (z)lomiti, ovreti (ovirati), upogniti (upogibati), kratiti kaj, čemu, kršiti, (o)slabiti, (z)manjšati, uničiti (uničevati): ipsum florem dignitatis infringere velle Ci., animum alicuius L., modo non infracto animo, sed confirmato Ci., infractae ad proelia vires V., i. furorem, gloriam Ci., iram O., ferociam T., veritas infracta T. popačena, infracti adverso Marte Latini V., vires i. Pr., ut vis (impetus T.) militum infringeretur C., conatus adversariorum i. C., ius consulis T., tributa inf. T. znižati, testamentum Paul., famam V., T. čast kratiti, spem, (pre)kršiti Ci. infracta animi magnitudo Cu., infractum aevum Sil., infractae minae Sil., infracta (infractior Val. Max.) oratio L., malodušen, toda: infracta loqui Ci. v kratkih, pretrganih stavkih govoriti, explicatio Sen. ph. medel, suhoparen govor, infringere vocem Sen. rh. le še bebljati, infracta vox Gell. čivkajoč, voces infractae Arn. bebljajoče ljubkovanje = infracta loquella Lucr., cantūs infracti Sen. ep. bebljajoče petje, infringitur lingua Lucr. zastaja, numeri infringuntur Ci. ritem preneha, (Achillis) fortia facta modis infringere O. kratiti; o osebah: nec infracta (Venus) imperio Iovis V. neupognjena, rex armis infractus Vell., deiecti et infracti Q., infracti et obiecti Cu. —

    II. ob čem razbi(ja)ti, biti, tolči ob kaj, udariti s čim ob kaj (udariti se ob kaj, v kak ud): cratera ... infregit viro O., limina, quibus infregit latus H., aulam in caput Pl., digitos citharae Stat. brenkati na ..., alicui colaphos Ter. zaušnice dati.
  • lēvigō1 -āre -āvī -ātum (lēvis in agere)

    1. (z)likati, gladiti, ugladiti, (i)zgladiti, (o)čistiti: Varr., Col., Plin., Gell., Pall.

    2. metaf. (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), v (droben) prah (s)tolči: semina Col., omnia eadem in unum levigata Col.
  • pīnsitō -āre (frequ. k pīnsāre) imeti navado tolči (phati): ubi flent nequam homines qui polentam pinsitant Pl.
  • increpitō -āre -āvī -ātum (frequ. k increpāre)

    1. ponovno zaklicati komu, bodriti koga: tum Bitiae dedit (vinum) increpitans V. spodbujajoč ga.

    2. ponovno zakričati nad kom, nahruliti koga, zadirati se v koga, nad kom, hudo (o)zmerjati, venomer grajati koga, zasmehovati; abs.: verbis increpitans adiecit … L., hostis amare, quid increpitas V.; z acc. personae: Stat., increpitare Belgas, qui se dedissent C.; z dat. personae: tibi ob invidiam Nereides increpitarent Pr. iz nevoščljivosti; z acc. rei: pertinaciām praetoris i. L., zephyros morantes V.; s kavzalnim stavkom: increpitare vocibus, quod … C.; pri poznejših piscih tudi: i. alicui rugas Pr., i. alicui ignaviam Val. Max. očitati; z gen. rei: i. aliquem morae, segnitiae Sil. zmerjati zaradi … , zmerjajoč dolžiti … ; pesn.: pectora languentia dextrā i. Stat. za kazen tolči.
  • māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.
  • malleātor -ōris, m (*malleāre s kladivom tolči, obdelovati) phač, phalec, nabijač, nabijalec, tolkač, tolkalec: illinc balucis malleator Hispanae tritum nitenti fuste verberat saxum Mart.
  • malleātus 3 (pt. pf. glag. *malleāre s kladivom tolči, obdelovati) s kladivom (tolkačem) tolčen ali obdelan: spartum Col., libri nondum malleati Ulp. (Dig.).
  • manus1 -ūs, f (sor. z gr. μάρη roka, stvnem. munt roka, varstvo)

    1. roka (kot telesni ud), rame (gen. ramena): Enn. ap. Non., Acc. ap. Fest., Lucr., Plin., Iust. idr., manus dextera Ci., (naspr.) laeva ali sinistra H., suā manu sororem interficere Ci., manu sibi letum parare V. lastnoročno, s svojo roko, iactare manūs (pri plesu) O., Pr., (pri deklamiranju) Q., manum dare alicui Q. roko podati komu, manūs dare C., Ci. (o premagancu) dati se vkleniti, pustiti se zvezati; pesn. pren. vdati se, podati se: O., V., tako tudi victas manūs dare O. ali manūs dedere V., manūs tollere Ci., Cat. skleniti roke nad glavo (v znak začudenja), tangere alicuius manum Sen. ph. žilo potipati komu, alicuius rei causā ne manum quidem vertere Ci. niti roke ne obrniti, niti premakniti roke za kako stvar, ne poprijeti z roko za kako stvar = prav nič si ne prizadevati za kaj, quid de me Mezentius sentiat, manum non vorteris Ap. za to ne boš obrnil roke = do tega boš ravnodušen; ad manum esse L. biti pri roki, ad manum venire L. v roke priti, ad manum habere Q. na (pri) roki imeti, ad manum habere scribae loco N. imeti pri sebi za tajnika, servum sibi habere ad manum Ci. za svojega tajnika, ad manum (manūs) accedere Ci., Varr. na klic priti in jesti iz roke (o živalih), in manūs venire S. blizu priti, in manibus nostris hostes sunt C. so prav blizu nas, in manibus sunt terrae V. so mi blizu, ecce in manibus vir … Ci. glej, pred nami je mož = prišli smo (pri naštevanju) do moža, oratio est in manibus Ci. je v rokah (občinstva), lahko ga berejo, je znan, Naevius in manibus est H. je v vseh rokah, ga pridno berejo, liber est mihi in manibus Ci. pišem knjigo, habere aliquid in manibus Ci. imeti kaj v delu, habere in manibus aliquem Ci. po rokah nositi koga, in manibus Mars ipse V. ali victoria est S., Ci. Mars sam = uspeh boja, zmaga je v vaših rokah = zmaga je povsem odvisna od vašega poguma, attendere, quae sunt in manibus Ci. kar se zdaj dogaja, quia vindemiae in manibus Plin. iun. ker imam zdaj opraviti (ker imam zdaj delo) s trgatvijo, alicui in manu est Kom. v moči koga je, mogoče je komu, more kdo, per manus tractus servatur C. z rokami, per manus picis glaebas tradere C. iz roke v roko, per manus servulae servatus Ci. po strežbi, s pomočjo; pren.: traditae per manus religiones L. od roda do roda, iz roda v rod, inter manus auferri Ci. ali proferri C. (med =) z rokami, inter manus versari Caelius in Ci. ep. rabiti (uporabljati) se, brati se, inter manus habere Plin. iun. izdelovati literarno delo, pisanje imeti v delu, pisati, ante oculos interque manus esse V. tako očitno biti, da se lahko prime, prae manu esse Pl., Gell. pri roki biti, pripravljen biti, si paulum dederis prae manu Ter. za začetek gospodarstva, sub manus succedere Pl. izpod (od) rok iti, sub manu (manum) Plancus in Ci. ep. pri rokah, blizu, od tod = lahko, brez truda, takoj: Sen. ph., Suet., ex ali de manibus emittere, dimittere Ci. iz rok, de manu „iz roke“, „od roke, proč“, od tod pogosto = svojeročno, lastnoročno: de manu facere Ci. ali iacere scyphum in aliquem ali reddere Suet. ali dare Lamp., de manu (v kmetijstvu) Col. iz pospravljenih pridelkov, ob svojih stroških, de manu in manum tradere Ci. iz (naše, svoje) roke v roko (drugega); a manu servus Suet. pisar, tajnik, liberta a manu Suet. pisarka, tajnica, exemplaria Graeca nocturnā versate manu, versate diurnā H. (sučite =) imejte v rokah (= berite) ponoči in podnevi, aequā manu discedere S. ali aequis manibus abscedere T. z enako srečo (v boju), po neodločeni bitki, tako tudi aequis manibus pugnare ali pugnam dirimere L. z enako srečo, neodločeno, plenā est percutienda (sc. ianua) manu Tib. s polno roko (denarja), plenā manu scapulas verberare Petr. udarjati, tolči, peliskati; pren. = obil(n)o, izdatno, v obilni (izdatni) meri: liberaliter et plenā manu faciam Sen. rh., plenā manu alicuius laudes in astra tollere Ci. ep., brevi manu Icti. takoj, nemudoma, brez obotavljanja, naspr. longā manu Icti. počasi, manu aliquem venerari T., Suet. s poljubom na roko (tj. poljubiti svojo roko in ta poljub poslati drugemu), manu mederi Cels. ali urinam manu emoliri Cels. s kirurškimi (ranocelniškimi) sredstvi, manibus pedibusque ali manibus pedibus Ter. (= gr. πὺξ καὶ λάξ) z rokami in nogami, tj. na vso moč, na vse pretege; preg.: manus manum lavat Sen. ph., Petr. roka roko umije, manum de tabula! Ci. ep. „roko proč od slike!“ = (bodi) zadosti!, dovolj (bo)!; occ. oborožena roka, pest: manu fortis N. ali promptus S. osebno hraber, manu capere urbes S., manu sternere aliquem V., manu vindicare iniurias S., vindicandum in eos … non manu neque vi S., per manus libertatem retinere S., manum committere Teucris V. spoprijeti se s Tevkri = manūs (manum) conferre ali conserere (gl. omenjena glag.), militibus manu consulere S. osebno navzoč v boju, kot sobojevnik.

    2. meton.
    a) osebna hrabrost, (osebna) moč, (osebni) pogum, spoprijem, spopad, boj, sila, nasilje, posilstvo, nasilno dejanje: manu vincere O. ali superare aliquem N., usu manuque C. z vojaško izkušenostjo in hrabrostjo, Claudiae manūs H. junaška dejanja Klavdijevega rodu, fata virum moresque manūsque V. hrabra, pogumna dejanja, ad manum accedere N. ali venire ad manum L., (in manum Plin. iun., in manūs L.) spoprijeti (spopasti) se, tako tudi: res venit ad manum Ci. ali pugna ad manus venerat L. prišlo je do spopada, spopadli so se, proelium in manibus facere S. bojevati se v spopadu, vim et manūs affere Ci. začeti z nasiljem in nasilnimi dejanji, Armeniae manum affere Vell. napasti, inicere alicui (rei) manum Sen. ph. ali manūs Val. Max. storiti (delati) komu (čemu) silo, nasilno ravnati s kom (s čim), procacitatem manibus continere N. s silo, siloma, manibus temperare L., continere manus ab aliquo O.
    b) oblast, moč: esse in alicuius manu L. biti v oblasti koga, biti komu podložen, nihil esse in manu suā S., exercitus alicui in manu est L. je komu pri roki, je komu na voljo, je komu na razpolago, iuxta deos in tuā manu positum est T., in alterius manu vita posita est Ci. je izročeno odločitvi drugega, visi na odločitvi drugega, je odvisno od odločitve drugega, in vestrā manu situm est (z inf.) Ap. v vaši moči, na vas je, tako tudi: in manibus vestris quantus sit Caesar habetis Lucan.; occ. kot jur. t.t. oblast hišnega očeta, gospodarjeva oblast (prim. manū mittō (manu-mittō) ali manū ēmittō, ēmittō, ēmancipō, mancipium); tudi oblast zakonskega moža nad ženo: vos in manu et tutela mulieres, non in servitio debetis habere L., mulier viro in manum convenit Ci., venit in manum viri mulier Ap.
    c) (delavna, dejavna, ustvarjalna) roka = delo, delavnost, dejavnost, ustvarjalnost: marmora deformata primā manu Q. s prvo roko, s prvim posegom, manus extrema non accessit eius operibus Ci. zadnja roka = izpopolnitev in dovršitev, tj. njegova dela niso povsem izpiljena (dovršena), v enakem pomenu tudi summa manus O., Plin., Q., Sen. ph. in ultima manus O., Petr., aptius a summā conspiciere manu O. kadar si popolnoma nališpana, manūs pretium, gl. manūpretium, quale manus addunt ebori decus V. umetelne (ustvarjalne, spretne) roke, sine labore et manu Ci., nummos manu quaerere Ci.; pesn. metaf.: extremam Saturnia bello imponit regina manum V. dovršuje, tako tudi: potatio extrema, quae ebrietati summam manum imponit Sen. ph.; occ. α) abl. manu s človeško roko (človeškimi rokami), z umetnostjo, umet(el)no, umetniško (naspr. naturā): Fr., piscina manu facta Varr., portūs (canales Sen. ph.) manu facti Ci., congesta manu oppida V., manu sata C. s človeškimi rokami sejana žita, postea credo additas moles manuque adiutum L. in da se je pripomoglo z umetnostjo, urbs manu munitissima Ci.; metaf. umetno, prisil(je)no, nenaravno, ne po naravni poti: morbi, quos manu fecimus Sen. ph., quidam liberos eiurant et orbitates manu faciunt Sen. ph., oratio fucata et manufacta Sen. ph.; konkr. manus človeško, umetelno, umetniško delo, umetniški izdelek, umetnina: Q., Pr., Petr., Stat., artificum manūs miratur V., manus Praxitelis Mart. β) roka = pisava, lastnoročno pisanje: Q., Lentulus et signum et manum suam cognovit Ci., redii ad meam manum Ci. ep. zdaj pišem sam, haec Tironi dictavi, ne mirere aliā manu esse Ci. ep., Alexidis manum amabam Ci. ep., falso manum eius imitatus Eutr., manum emittere Icti. dati od sebe lastnoročno pisanje. γ) vržek, stava pri kockanju, met(anje) kock: bona patria manu lacerare S. s kockanjem, s hazardiranjem, quas manus remisi Augustus ap. Suet. dobičke pri kockanju, ki sem jih pustil (dal v dar). δ) prijem, umetni obrat; metaf.: totas artis manūs, machinas omnes ardenter exercet Ap. = vse zvijače in spletke. ε) pri borjenju (za)mah(ljaj), vbod, dregljaj, sunek, udar(ec): manum exigere Q. zada(ja)ti (bolje je prevesti z glag., izpeljanimi iz navedenih subst.), prima, secunda, tertia, quarta manus Q. prvi, drugi, tretji, četrti zamah ali ustop (položaj).

    3. peščica, truma, krdelo, četa, oboroženo moštvo, vojna moč, vojaška enota, vojska, v slabšalnem pomenu drhal, svojat, krdelo, tolpa, tropa, banda (prim. manipulus): Enn. ap. Ci., Pl., S., V., H., Stat., Suet. idr., tam exigua manus tantas opes prostravit N., bonorum, Iudaeorum Ci., purpuratorum et satellitum L., manu facta virginem rapiunt L., si nova manus cum veteribus copiis se coniunxisset C., manum facere Ci. ali conducere, cogere C., coniuratorum manus Ci., egredere cum importunā sceleratorum manu Ci.; occ. pl. rokodelci: nos aera, manūs, navalia demus V.

    4. metaf. roki podobne stvari
    a) slonov rilec: Ci. idr.
    b) pl. medvedji prednji taci (šapi): Plin.
    c) pl. drevesne veje: Stat.
    d) manus ferrea kopíka, kavelj, s katerim so pritegovali ladje (prim. harpago): Ci., L. idr.

    Opomba: Skrč. dat. sg. manū Pr.