Franja

bitūmineus 3 (bitūmen) iz kamene pekline, iz zemeljske smole: vires O. mogočna zemeljska smola.

Bruttius (Brittius, redkeje Brūtius) 3 brutijski, britijski: ager Ca. fr., L. brutijska pokrajina, ki je segala od najbolj južnega konca Italije do turijske okolice, pox Col., Plin. brutijska smola; subst. Bruttiī (Brittiī) -ōrum, m Brutijci, Britijci, preb. brutijske pokrajine: L., Mel., Plin. idr.; sg. (kolekt.) Bruttius (Brittius) -iī, m Brutijec, Britijec: L., Sil., Fl.; pl. Bruttiī (Brittiī) pogosto met. = brutijska (britijska) dežela, Brutija: in Bruttios L., in Bruttiis Ci., L. Od tod adj. Bruttiānus (Brūtiānus) 3 brutijski: caules Plin., parmae P. F.; subst. Bruttiānī (Brūtiānī) -ōrum, m brutijski služabniki, Brutijci; rim. država jih je zasužnjila v drugi punski vojni za kazen, ker so se priključili Hanibalu; v Rimu so morali opravljati službe biričev, liktorjev, slov idr.: Ca. ap. Gell., Gell., P. F.

corticātus 3 (cortex) skorjast, lubnat: Pall., pix Col. smola, ki se z delom skorje snema z drevesa.

ēlectrum -ī, n (gr. ἤλεκτρον)

1. pri Hom. bledo zlato = zlato, ki ima primešanih 20—25 % srebra: Plin., Mart., Iuv., Sil., quod fieri ferro liquidove potest electro V., interque manus … versat levīs ocreas electro … V.

2. za Herodota se imenuje tako tudi jantar, ki so ga že starodavniki dobivali od vzhodnega morja: O., Plin., T.; vedeli so tudi že, da je jantar okamnela drevesna smola: pinguia corticibus sudent electra myricae V. jantarne kaplje; pl. tudi jantarne kroglice, jantarne jagode: O.

galbanum -ī, n (iz hebr. helb'nāh preko gr. χαλβάνη) galban, lepo dišeča smola neke v Siriji rastoče kobulnice (Bubon galbanum, LINN.): PLIN., LUCAN., SUET. S to smolo so kadili hleve, da vanje niso zahajale kače, in panje, da so jih obvarovali gnilobnih sopar: COL., PLIN.; uporabljali so jo tudi zdravniki: CELS., PLIN. – Soobl. galbanus -ī, f: VULG. in chalbanē -ēs, f: DIG.

Hammōn (Ammōn) -ōnis, m (Ἄμμων egipč. Amūn) Hámon (Âmon),

1. najvišji libijsko-egipčanski bog, ki so ga sprva častili kot krajevno božanstvo v zgornjeegiptovskih Tebah (Diospolis), pozneje pa po vsem Egiptu, poseb. v njemu posvečeni oazi, ki se je imenovala Ammōnium (Amonij, zdaj Siwa), kjer je bilo njegovo svetovno znano svetišče in preročišče. Kot boga prerokovanja so ga Grki istovetili z Zevsom (Ζεὺς Ἄμμων), Rimljani pa z Jupitrom (Iuppiter Hammon ali samo Hammon, Ammon). Upodabljali so ga kot ovna ali kot moža z zavitima rogovoma: Ci., V., Cu., Lucan., corniger Ammon O., Hammonis cornu Plin. Hamonov rog, zlatenkast dragulj v podobi ovnovega roga. — Od tod adj. Hammōniacus 3 (Ἁμμονιακός) Hamonov, hamonski: thymiama Cels., sal Plin. salmiak (sol v pesku Hamonove oaze), nomos Plin.; subst. Hammōniacum (hammōniacum) -ī, n (sc. gummi) (h)amonij, gumijasta smola, ki se cedi iz drevesa v Hamonovi oazi: Cels., Plin.

2. Ammōn, neki Kefenec: O.

incīsus, abl. -ū, m (incīdere) vrez, zareza: Plin. (na drevesu, da se naredi smola).

lāda -ae, f (tuj.) grm lada, grmičasta rožica, menda vrsta kasije (Cistus creticus Linn.): Plin. — Soobl. lēda -ae, f (gr. λήδος) leda in lēdon -ī, n (gr. λῆδον) ledon: Plin. — Od tod lādanum: Plin., Cels., Marc. (ki meri lădănum) in lēdanum -ī, n: Plin. (gr. λάδανον, λήδανον) ladan, ledan, smola, ki so jo pridobivali iz tega grma: Plin.

lāserpīcium (lasserpītium, lāsarpīcium, lāserpītium, lāsarpītium) -iī, n (iz lac sirpīcium = mleček rastline, imenovane sirpe (gr. σίλφιον, gl. sirpe); zaradi njene smolenosti je ljudska etim. izpeljevala -pīcium iz pix smola in osamosvojila laser) bot. jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij, ki je dajal mleček („vražje govno“, „ôžnik“, azafetida) (Asa foetida); uporabljali so ga kot zdravilo in kot začimbo; včasih tudi = „vražje govno“, „ôžnik“: Ca. fr., Col., Plin., hoc anno multum futurum sirpe et lasserpicium Pl.

mastichē (masticē) -ēs, f (gr. μαστίχη) bot. mástiks, mrtvík, blagodišeča smola iz mastike (mrtvike, trišlje) (Pistacia lentiscus Linn.): Plin.

metōpion in metōpium -iī, n (gr. μετώπιον) bot. metópij

1. smola nekega afriškega drevesa, sicer imenovana gummi Ammoniacum: Plin.; drevo samo metopos -ī, f metóp: Plin.

2. mandljevo olje, olje iz grenkih mandljev: Plin.

Nārycum -ī, n (Ναρύκιον, Νᾶρυξ, Ναρύκα, Ναρύκη) Nárik (Naríkij, Náriks, Nárika) mesto ozolskih Lokrov ob Evbojskem prelivu, ki so v italskem Brutiju ustanovili naselbino, mesto Lokre (Locri): Plin. Od tod adj. Nārycius 3 (Ναρύκιος) náriški = lókrski, lókrijski: heros (= Aiax Oileus, rojen v grških Lokrih) O., Lelex O., Narycia (sc. urbs) O. nariško mesto, Narik = lokrovsko mesto = Lokri v Brutiju, Narycii Locri V. nariški Lokri (= preb. Narika), Narycia pix V., Col., Plin. lokrovska smola (= smola iz brutijskih Lokrov).

phȳrāma -atis, n (gr. φύραμα) bot. fírama, smola afriškega drevesa, imenovanega metopos: Plin.

pīnus -ūs in -ī, f (osnovna obl. morda *pīt(s)nos oz. *pīt(s)nus; prim. skr. pītu-dāru smoleno drevo, gr. πίτυς smreka, smolovec, lat. pītuīta, o-pīmus. Drugi, manj verjetni razlagi izpeljujeta besedo iz *picsnos < pix smola oz. iz *pīnos = skr. pīnáḥ debel, tolst)

1. bot. smreka, bor (Pinus silvestris Linn.): Enn., Sis., Varr., Plin., Hyg., Pall. idr., pinum aliam πίτυν (smreka), aliam πεύκην (bor) dicunt Graeci Isid.; to drevo je bilo posvečeno Panu: V., Kibeli: O., Ph., Macr., Diani: H., Pr.; kolekt. smrečje, smrekovje, smrekov gozd, bor, borovje, borov gozd: Gallinaria Iuv.

2. bot. pinija, (starejše) pážulek (Pinus pinea Linn.): Plin., pulcherrima pinus in hortis V.

3. meton. vse, kar je narejeno iz smrekovine ali borovine
a) ladja: Sen. tr., Petr., Stat., p. acta Boreā O., religatā in litore pinu O., pondere tarda pinus V., nec nautica pinus mutabit merces V., infestā pinu V., non huc Argoo contendit remige pinus H.
b) smrekov (borov) stavbni les: tempestivam silvis evertere pinum V., inopiae quoque abietis aut sappinorum vitabuntur utendo cupresso, populo, ulmo, pinu Vitr.
c) smrekova (borova) trska ali plamenica, bakla: flammiferas pinus O., inter medias flagrantem fervida pinum sustinet V.
d) kopje, sulica: turbidus Oenides unā duo corpora pinu, cornipedemque equitemque, ferit Stat.
e) veslo: plures quae mergunt aequore pinus multiplices cinxere rates Lucan.
f) jambor: dum iuga curvantur mali dumque ardua pinus erigitur Lucan.
g) venec iz smrekovih (borovih) vejic, kakršnega sta nosila Pan in Favn: pinu praecincti cornua Panes O., caput pinu praecinctus acuta O., cingit acuta comas et opacat tempora pinus Sil.

Opomba: Po bajki je Pitys (= pinus) Panova ljubica; od tod: pinus (smreka) amata Arcadio deo Pr. Kot m: pini frugiferi Pall.

sappīnus (sāpīnus) -ī, f (prvi člen besede je najbrž gal. *sapos (iz *saqu̯os); prim. tudi sl. sok, lit. sakaĩ smola) bot.

1. sapín, vrsta jelke ali smreke: VARR., PLIN. (pri katerem v starejših izdajah najdemo obl. sāpium -iī, n sapij).

2. spodnje (negrčavo) deblo jelke ali smreke: PLIN.

siptachorās -ae, m ali siptachora -ae, f ali psitthachorās -ae, m siptáhora(s), psitáhora(s), indijsko ime drevesa, iz katerega se je cedila blagodišeča smola, imenovana electrum: arbores eas psitthachoras vocari, qua appellatione significetur praedulcis suavitas Plin. (novejše izdaje navajajo obl. acc. pl. psitthachoras).

spagas spágas, neka smola v Aziji: Plin.

Opomba: Obl. spagas najdemo v starejših izdajah; v novejših izdajah izdajatelji navajajo obl. psagdas pságdas: in Asia quae fit e picea, admodum candida, psagdas vocatur Plin.

stāgnum -ī, n (prim. gr. στάζω kapljati, curljati, σταγών kaplja, στακτή mirina smola, mirino olje, mirin sok)

1. stoječa voda, jezero (nastalo zaradi vode, ki je prestopila bregove, lacus pa je stalno jezero), tolmun, lokev (lokva), luža, kal, kaluža, mlaka, mlakuža, ribnik, bajar (bajer) ipd.: Enn. ap. P. F., S. fr., Cels., Tib., Stat., Amm. idr., fontes et stagna Ci. poet., stagna lacusque O., stagna Palicorum O., mitis … in morem stagni placidaeque paludis V., super ripas Tiberis effusus lenibus stagnis L., quaedam stagni incola (= žena) Ph., stagnum salinarum Auct. b. Hisp. slano jezero, slana mlaka.

2. metaf.
a) pesn. vsaka počasi (leno) tekoča voda, leno (počasi) tekoče vodovje: Pr., Sil., Lucan. idr., dulcibus in stagnis … Caystri V., Cocyti stagna alta V., fragor stagnis auditus Avernis V., imis stagna refusa vadis V. iz morskih glob(oč)in navzgor deroče vodovje, maxuma Nerei stagna V. širno morje, illa sui per aquas fertur tutissima nati, longaque Phrixeae stagna sororis (= Hellespontus) adit O.
b) umetno narejen majhen bazen, jarin ali vodnjak: stagnaque et euripi O., latius extenta visentur Lucrino stagna lacu H., navale stagnum Stat., T. jarin za pomorske bitke, bazen za prikaz pomorskih bitk, stagnum calidae aquae T. kopalni bazen (s toplo vodo).

storbos -ī, f = lādanum stórb(os) = ládan, smola, ki so jo pridobivali iz grma, imenovanega lada: recentiores ex auctoribus storbon hoc vocant traduntque silvas Arabum pastu caprarum infringi Plin.