-
Aristolāus -ī, m (Ἀριστόλαος) Aristolaj, gr. slikar: Plin.
-
Artemidōrus -ī, m (Ἀρτεμίδωρος) Artemidor, gr. moško ime: Ci.; poseb.
1. Art. Ephesius Artemidor Efežan, gr. geograf: Plin.
2. neki filozof: Plin. iun.
3. slavni rokoborec iz Tral (Tralles): Mart.
4. neki slikar: Mart.
-
Artemō(n) -onis, m (Ἀρτέμων) Artemon, gr. moško ime: Ci. Poseb.
1. tehnik v Periklovi vojni s Samničani: Plin.
2. neki slikar: Plin.
3. neki kipar v 1. st. po Kr.: Plin.
-
Āsclēpiodōrus -ī, m (Ἀσκληπιόδωρος) Asklepiodor,
1. paž Aleksandra Vel.: Cu.
2. gr. kipar: Plin.
3. atenski slikar: Plin.
-
Athēniō -ōnis, m (Ἀϑηνίων) Atenion,
2. sicilski pastir, po rodu iz Kilikije, ki je poveljeval v drugi suženjski vojni l.102 in padel v dvoboju s konz. Manijem Akvilijem: Ci.; sarkastično o Sekstu Klodiju, vodji upornih sužnjev: Ci. ep.
2. slikar iz traške Mavroneje: Plin. (z nom. Athēniōn).
-
Autobūlus -ī, m (Αὐτόβουλος) Avtobul,
1. plesalec Gaja Pizona: Ci.
2. gr. slikar: Plin.
-
Calliclēs -is, m (Καλλικλής) Kaliklej, Kalikles,
1. gr. slikar v času Aleksandra Vel.: Varr. ap. Char.
2. gr. kipar: Plin.
-
Charmădās (po drugih Charmādās) (Χαρμάδας) Harmada,
1. akademik, Karneadov učenec, okrog l. 109 slaven učitelj v Atenah: Ci. (ki pogosto hvali njegovo izredno nadarjenost, zgovornost in odličen spomin), Q., Plin.
2. gr. slikar: Plin.
-
Cleōn -ōnis, m (Κλέων) Kleon,
1. slavni aten. demagog po Periklejevi smrti, po poklicu strojar: Ci.
2. gr. retor v Lizandrovi dobi, doma iz Halikarnasa: N.
3. Sicilec v vojski Aleksandra Vel.: Cu.
4. gr. ulivalec medi: Plin.
5. gr. slikar: Plin.
-
Cleophantus -ī, m (Κλεόφαντος) Kleofant,
1. korint. slikar, ki je šel z Demaratom v Tarkvinije: Plin.
2. zdravnik v Rimu: Ci., Cels., Plin.
-
Coenos (Coenus) -ī, m (Κοῖνος) Ken,
1. poveljnik Aleksandra Vel.: Cu.
2. gr. slikar: Plin. (z obl. Coenus).
-
cōlōtēs -ae, m (gr. κωλωτής) kolot, neka kuščarica: Plin. — Kot nom. propr. Cōlōtēs -ae, m Kolot,
1. epikurejski filozof iz Lampsaka: Ci., Macr.
2. kipar z otoka Parosa, Fidijev učenec: Plin.
3. slikar iz Teosa: Q.
-
Corybās -antis, acc. -anta, m (Κορύβας)
1. Koribant, večinoma pl. Corybantēs -um in (pesn.) -ium, m (Κορύβαντες iz ἡ κόρυς -υϑος čelada inβαίνω = v čeladah stopajoči) Koribanti, Kibelini svečeniki, ki so častili svojo (frigijsko) boginjo z bučno glasbo in divjim plesom z orožjem; v sg.: Cl., de conviva Corybanta videbis Iuv., quā … Cybeles picto stat Corybante torus Mart.; v pl.: Hyg., Sen. tr., Lact., Serv., acuta si geminant Corybantes aera (= cymbala) H., pars clipeos rudibus, galeas pars tundit inanes: hoc Curetes habent, hoc Corybantes opus O. — Od tod adj. Corybantius 3 (Κορυβάντιος) koribantski: aera (= cymbala) V., Serv., sacra Arn.
2. kot nom. propr. Corybās -antis, m Koribant,
a) Kibelin sin, oče drugega Apolona: Ci.
b) neki slikar, Nikomahov učenec: Plin.
-
Cratīnus -ī, m (Κρατῖνος) Kratin,
1. Atenec, eden prvih pesnikov starejše atiške komedije, poseben ljubitelj vina, živel od l. 510 do 423: H., Pers.
2. grški slikar in gledališki igralec: Plin.
-
Ctēsidēmus -ī, m (Κτησίδημος) Ktezidem, grški slikar: Plin.
-
Ctēsilochus -ī, m (Κτησίλοχος) Kteziloh, grški slikar: Plin.
-
Cydiās -ae, m (Κυδίας) Kidija, slaven grški slikar: Plin.
-
Desilāus -ī, m (Δεσίλαος) Dezilaj, grški slikar: Plin.
-
Dīniās -ae, m (Δεινίας) Dejnias, grški slikar: Plin.
-
Diogenēs -is, acc. -em in -ēn, m (Διογένης) Diogen,
1. D. (Apollōniātēs) Diogen iz Apolonije na Kreti, naravoslovec jonske šole, Anaksimenov učenec, avtor knjige περὶ φύσεως, kjer uči, da je zrak prvina vesoljstva: Ci.
2. D. (ὁ Κύων), kiniški filozof, Antistenov učenec v Atenah, roj. l. 404 v Sinopi, umrl l. 323 v Korintu: Ci., Val. Max., Iuv.
3. D. (ὁ Βαβυλώνιος) iz Selevkide, stoik, Hrizipov učenec, Karneadov in Lajlijev (Laelius) učitelj, poslanec v Rimu l. 155 skupaj s Karneadom in Kritolajem: Ci.
4. prijatelj Marka Kajlija Rufa: Ci.
5. grški kipar: Plin.
6. grški slikar: Plin.